European Sky Shield: Pakt proti Putinu, ki je razdelil Evropo
Pakt proti Putinu razdelil Evropo. Francija nasprotuje načrtu pod vodstvom Nemčije za izgradnjo evropskega sistema zračne obrambe, kar je še en znak napetosti glede tega, kako naj se Evropa zoperstavi grožnji, ki jo predstavlja Rusija.
O tem bodo razpravljali na konferenci o strategiji zračne obrambe v Parizu. Konferenca se je začela v ponedeljek in je delno namenjena obnovitvi zagona pobude European Sky Shield, ki jo podpira Berlin.
Sklical jo je francoski predsednik Emmanuel Macron ob robu pariškega letalskega sejma. Francoski uradniki dogodek opisujejo kot forum za razpravo med obrambnimi ministri EU, vojaškimi uradniki ZDA in Nata ter vodilnimi v industriji.
Macronova prizadevanja odražajo tudi temeljne razlike med Parizom in Berlinom glede tega, kako takoj okrepiti vojaško obrambo proti Rusiji Vladimirja Putina in hkrati pa negovati evropsko industrijsko bazo.
Alarm
Nemški kancler Olaf Scholz je oktobra lani za ustvarjanje evropskega sistema zračne in raketne obrambe s skupnim nakupom opreme, predstavil Sky Shield. Programu se je od takrat pridružilo 17 držav, vključno z Združenim kraljestvom, baltskimi državami, Švedsko in Finsko.
Ruska invazija na Ukrajino in njena intenzivna uporaba streliva in raket za zračne napade sta bili opozorilo, da Evropa ne more več ignorirati svoje zračne obrambe. “V Evropi moramo še veliko nadoknaditi,” je dejal Scholz v avgustovskem govoru, v katerem je orisal svojo vizijo zračne obrambe.
Ključne države, kot so Francija, Italija in Poljska, so ostale na stranskem tiru, in sicer zaradi nacionalnih industrijskih interesov. Vojaški proračuni po Evropi pa še vedno naraščajo. Pariz je bil še posebej presenečen nad napovedjo Sky Shielda, zato je delno preložil francosko-nemški vrh, da bi pokazal svoje nezadovoljstvo.
Fancoski in nemški uradniki so se sicer izogibali javnemu kritiziranju načrtov drug drugega. V zakulisju pa so razlike očitne. Nemčija je sprva nameravala poslati visokega uradnika namesto obrambnega ministra Borisa Pistoriusa. Konec tedna pa je spremenila smer.
Macron je implicitno kritiziral Sky Shield, ker se preveč zanaša na oborožitvene sisteme, proizvedene zunaj Evrope. O tem, kako najbolje odvrniti Rusijo, vključno s potencialno pridobitvijo zmogljivosti za napad z raketami dolgega dosega, pa ni navedeno.
Zračna obramba je “predvsem strateško vprašanje in ne industrijsko, vendar mora jasno temeljiti na ravnovesju ofenzivnih in obrambnih ukrepov,” je dejal Macron v nedavnem govoru.
“Ko vidim, da nekatere države povečujejo izdatke za obrambo, da bi množično kupile neevropske sisteme, jim preprosto rečem: ‘Pripravljate težave jutrišnjega dne!’”
Pragmatične rešitve
V Berlinu francoske kritike zavračajo kot neutemeljene. Trdijo, da nujnost zapiranja vrzeli v zračni obrambi pomeni, da je nakup “gotovih” sistemov boljši od “dolgih in pogosto dragih” novih razvojev. V pismu o nameri, ki so ga lani poslali Natu in v katerega je vpogledal Financial Times, so se države, ki sodelujejo v Sky Shieldu, strinjale s “pragmatičnimi rešitvami”, in sicer da bi “omogočile hiter napredek” v zračni obrambi.
Čeprav vsaka država v Sky Shieldu izbere lastno nabavo, je Nemčija dejala, da namerava kupiti rakete Iris-T od domačega proizvajalca Diehl Group za zaščito srednjega dosega, Patriot od ameriškega Raytheon Technologies za zaščito dolgega dosega in Arrow 3 od Izraela za zelo dolg doseg. Nemški parlament je prejšnji teden podpisal prve nakupe: sklop šestih enot Iris-T za 900 milijonov evrov in prvo tranšo sredstev v 4,3 milijarde dolarjev vredni pogodbi za rakete Arrow 3.
Kot šibka točka se je v Parizu izkazala zaustavitev francosko-italijanskega sistema protiraketne obrambe SAMP-T s strani MBDA in Thalesa, s podobnim dometom kot ameriški Patriot.
Zaščita evropskega neba
“Francija je razburjena, ker Sky Shield temelji predvsem na ameriški in izraelski tehnologiji. Obstaja namreč evropska alternativa in da je projekt dejansko izpustil južno Evropo,” je dejal Shahin Vallée. Vallee je nekdanji Macronov svetovalec, ki dela v nemškem svetu za zunanje odnose.
Francoski uradnik je zanikal, da so Pariz motivirali takšni pomisleki glede konkurence. Konferenca po njegovih besedah ni bila namenjena spodkopavanju Sky Shielda, temveč prepotrebni razpravi o širši strategiji za zaščito evropskega neba, vključno z vlogama Nata in EU ter jedrskim odvračanjem Francije in drugih držav.
Drugi francoski uradnik je poudaril tveganje, da bi poraba milijard za sisteme zračne obrambe lahko sprožila novo oboroževalno tekmo z Moskvo.
Kdo se bo udeležil konference
Konference se bo predvidoma udeležilo okoli 20 uradnikov na ministrski ravni, skupaj s predstavniki Nata in ZDA. Posebnih dogovorov na konferenci ni pričakovati. Pričakuje se, da bo Macron govoril ob zaključku, Pariz pa bo morda v prihodnosti organiziral podobne dogodke.
Visoki zahodni uradnik, čigar država je del pobude Sky Shield, ni bil navdušen nad francoskim manevriranjem s konferenco. “Zmedeno je in težko razumeti, zakaj Francozi čutijo potrebo po tem. Bistvo je, da nimamo konkurenčnih idej,” je dejal.
V Natu pobudo Sky Shield vidijo kot pozitiven korak k doseganju boljše interoperabilnosti in standardiziranih obrambnih platform, katerih pomanjkanje je razkrila vojna v Ukrajini. Orožje držav pogosto ne deluje brezhibno in vojske ne morejo vedno oskrbeti svojih zaveznikov. Pistorius je dejal, da se mu zdi pomembno, da pobuda Sky Shield ni videti kot tekmec Natu ali EU. “Vse, kar je pridobljeno, se lahko vključi v obstoječo strukturo,” je povedal za FT. “Iz tega lahko vidite, da nismo tekmec francoski konferenci v Le Bourgetu,” je zaključil Pistorius.