EU zaostruje migracijsko politiko: Načrtujejo centre za vračanje
Evropska komisija pripravlja nov zakonodajni predlog, katerega cilj je pospešitev vračanja zavrnjenih prosilcev za azil. Predlog, ki ga bo Komisija predvidoma predstavila konec meseca, vsebuje ukrepe za vzpostavitev tako imenovanih “vozlišč za vračanje” zunaj EU, kamor bi lahko poslali osebe, katerih azilne vloge so bile zavrnjene.
Na neformalnem srečanju Sveta EU za notranje zadeve v Varšavi, ki ga je 30. januarja gostila Poljska kot trenutno predsedujoča država, je avstrijski komisar za migracije Magnus Brunner predstavil vrsto “inovativnih idej” za upravljanje migracij. Osrednja tema razprav je bila zakonodaja o vračanju migrantov, pri čemer je Brunner izpostavil potrebo po strožjih pravilih o združenju in razvoju t. i. centrov za vračanje.
V razpravi so predstavniki držav članic izrazili različna mnenja. Pobudo za vzpostavitev takšnih centrov so podprle Avstrija, Bolgarija, Češka, Danska, Nemčija, Grčija, Italija, Latvija in Malta, ki so jih opisale kot možno sredstvo za odvračanje nedovoljenih migracij. Po drugi strani so Portugalska in Španija izrazile pravne in operativne pomisleke. Irska in Belgija pa sta poudarili, da morajo biti ukrepi realistični, izvedljivi in skladni s temeljnimi pravicami, navaja Euronews.
Podpora predsednice Evropske komisije
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je že lani oktobra v pismu voditeljem EU izrazila podporo vzpostavitvi centrov za vračanje. Kot morebitni model je izpostavila migracijski sporazum med Italijo in Albanijo, ki pa se je zaradi pravnih izzivov soočal s kritikami. Po njenih besedah bi lahko tovrstni dogovor predstavljal naslednji korak v migracijski politiki EU.
Dodatni ukrepi za pospešitev vračanja
Poleg centrov za vračanje se predlog osredotoča tudi na:
- Uvedbo obveznosti za zavrnjene prosilce za azil, da sodelujejo pri postopkih vračanja, ter določitev sankcij za nesodelovanje.
- Krepitev pravil za migrante, ki predstavljajo varnostno grožnjo.
- Olajšanje vzajemnega priznavanja odločitev o vrnitvi med državami članicami EU.
Več držav, vključno z Dansko, Islandijo, Lihtenštajnom, Litvo, Malto, Norveško, Romunijo, Slovenijo in Švedsko, je podprlo uvedbo jasnih obveznosti in sankcij za migrante, ki zavračajo sodelovanje. Francija pa je kot edina država nasprotovala vzajemnemu priznavanju odločitev o vrnitvi.
Države, kot so Španija, Portugalska, Romunija, Slovaška in Islandija, so pozvale k okrepljeni vlogi evropske mejne agencije Frontex pri vračanju migrantov. Predstavniki agencije so izrazili podporo temu predlogu, a poudarili potrebo po dodatnih sredstvih za njegovo izvajanje. Von der Leyenova je v lanskem govoru ob ponovni izvolitvi napovedala, da bo Komisija potrojila osebje Frontexa.
Prekinitev azilnih pravic v izjemnih razmerah
Na srečanju v Varšavi je bil izpostavljen tudi problem tihotapljenja migrantov prek ruskih in beloruskih meja. Nekatere države so predlagale uvedbo izrednih ukrepov za preprečitev migracijskih tokov, pri čemer je Švedska predlagala možnost prekinitve azilnih postopkov v izjemnih okoliščinah. Ta predlog je v skladu s podobnimi ukrepi, ki sta jih v preteklosti sprejeli Finska in Poljska.
Naslednji koraki v zakonodajnem postopku
Evropska komisija bo zakonodajni predlog uradno predstavila konec meseca, kar bo sprožilo zakonodajni postopek v Evropskem parlamentu in Svetu EU. Postopek naj bi trajal približno dve leti, pri čemer se pričakuje ostra politična razprava.
Brunner, ki je bil lani jeseni potrjen za komisarja za migracije, bo odgovoren za izvajanje novega pakta o migracijah in azilu. Ta obsežna reforma je bila maja sprejeta po štirih letih intenzivnih pogajanj, vendar sta Poljska in Madžarska že napovedali, da je ne bosta izvajali. To je sprožilo skrb, da bi lahko reforma propadla, še preden bi začela delovati.
Brunner je napovedal, da bo Evropska komisija sprožila pravne postopke proti državam, ki ne bodo spoštovale pravil. Poleg tega si bo prizadeval za odpravo notranjega nadzora v schengenskem območju in za pristop Romunije ter Bolgarije k Schengenu, čeprav Avstrija temu nasprotuje.
Portal24; Foto: Wikimedia/ Sara Prestianni/Ponovno objavilo Noborder Network pod CC BY-SA 2.0