EU vrh: Bitka za ključne položaje in strateško agendo se nadaljuje
Voditelji Evropske unije se pripravljajo na odločilni vrh, ki bo potekal 27. in 28. junija, kjer bodo poskušali doseči dogovor o ključnih imenovanjih za najvišje položaje v institucijah EU. Kljub prejšnjim pričakovanjem hitrega dogovora prejšnji teden ni bilo mogoče doseči predhodnega soglasja za imenovanja za naslednjih pet let.
Na mizi še vedno ostaja predlog paketa, ki vključuje ponovno imenovanje Ursule von der Leyen za predsednico Evropske komisije, Antónia Costo za predsednika Evropskega sveta in Kaje Kallas za najvišjo diplomatsko funkcijo v bloku. Vendar pa so napetosti med pogajalci v prejšnjem krogu pogajanj povzročile dvome o zmožnosti hitrega dogovora.
Spori med pogajalci
Diplomati in uradniki EU so izrazili zaskrbljenost, da bi lahko napetosti prejšnjega tedna vplivale na pogajanja tudi ta teden. Vodilni pogajalci iz desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), socialistov in demokratov (S&D) ter liberalne skupine Renew Europe, vključno s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Olafom Scholzem, so bili tarča kritik zaradi svojega pristopa.
Poskus, da bi sporazum “predihali” je naletel na odpor številnih voditeljev EU, ki so želeli sodelovati pri oblikovanju dogovora. “V sobi se to ni dobro izkazalo, in veliko voditeljev EU ni bilo všeč, da bi jim predstavili tako vnaprej pripravljen sporazum,” je dejal eden od diplomatov.
Meloni in nordijski voditelji nezadovoljni
Najostrejše kritike so prišle od italijanske premierke Giorgie Meloni, ki je tri glavne politične skupine obtožila, da so poskušale izključiti njeno stranko, Evropske konservativce in reformiste (ECR). Meloni je poudarila, da je njen blok zdaj tretja največja sila v Evropskem parlamentu in je izrazila nezadovoljstvo zaradi izolacije iz tristranskih pogajanj.
Poleg Italije so nezadovoljstvo zaradi izključitve iz pogajanj izrazili tudi nekateri nordijski voditelji. Njihovi politični partnerji na nacionalni ravni so namreč pogosto v koaliciji z ECR. Manjše države članice so dvomile v preglednost in poštenost postopka, kar je še dodatno zapletlo situacijo.
Iskanje strateške agende
Eden ključnih izzivov na vrhu bo tudi dogovor o strateški agendi bloka za naslednjih pet let. Voditelji EU morajo soglasno sprejeti strateški načrt, ki bo določal prednostne naloge, kot so konkurenčnost, varnost, obramba, migracije in pravna država. Osnutek dokumenta, ki je pricurljal v javnost, predvideva zmanjšano pozornost na zeleno agendo, kar je povzročilo dodatne razprave.
Voditelji so prejšnji teden izrazili željo, da bi najprej razpravljali o strateških prednostnih nalogah in šele nato odločali o imenovanjih na ključne položaje. “Upali so, da bodo najprej govorili o prednostnih nalogah naslednjega mandata in se nato odločili o kandidatih za najvišja delovna mesta na podlagi tega, kar lahko ponudijo,” je dejal eden od poznavalcev priprave na vrh.
Povezava med pogajanji
Obe razpravi, tako tista o najvišjih položajih v EU kot tista o strateški agendi, bosta potekali vzporedno, kar lahko dodatno zaplete pogajanja. Za nekatere voditelje EU bi to lahko pomenilo tudi priložnost za pogajanja o pomembnejših portfeljih za njihove države v naslednji Evropski komisiji.
Kljub možnosti sprejetja odločitve s kvalificirano večino, ki omogoča dogovor brez soglasja Italije ali Madžarske, se mnogi voditelji zavedajo, da bi izolacija Melonijeve lahko dolgoročno škodila enotnosti Evropskega sveta. “Navsezadnje bodo vsi morali sedeti v isti sobi, ko bo tega konec, in doseči enotnost glede vrste tem,” je opozoril eden izmed visokih uradnikov EU.
[Vir: Euractiv]; Portal24; Foto: Portal24 (AI)