EU v iskanju enotnega stališča glede izraelsko-palestinskega konflikta
V Bruslju se bodo na vrhu danes sestali voditelji Evropske unije (EU), pri čemer so pogovori posvečeni nadaljujoče se vojne med Hamasom in Izraelom ter težavami EU pri oblikovanju koherentnega in enotnega stališča. Evropska stališča so v preteklih tednih zaznamovana z neskladjem, diplomatskimi spodrsljaji in nasprotujočimi si nacionalnimi perspektivami na konflikt.
Voditelji EU upajo, da bodo na srečanju uspeli doseči konsenz, kjer je pričakovano, da bodo podprli poziv k humanitarni prekinitvi sovražnosti. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je izrazil zaskrbljenost zaradi poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi, poudarjajoč potrebo po lajšanju dostopa do osnovnih potrebščin, kot so hrana, voda in zdravstvena oskrba.
Ena od ključnih točk razprave bo iskanje poti za varnejše pogoje, ki bi omogočili izpustitev več kot 200 talcev, zajetih od Hamasovih sil v oktobrskem napadu. Mnogi od teh talcev so državljani EU, vključno z Nemčijo, Francijo, Portugalsko in Nizozemsko.
Države članice so razdeljene, pri čemer nekatere, kot so Nemčija, Avstrija, Madžarska in Češka, močno podpirajo Izrael. Nasprotno pa Španija in Irska izražata več simpatij do palestinske strani. V povezavi s tem nekatere države članice izražajo zadržke glede zahtev za prekinitev ognja, trdijo, da bi to lahko vplivalo na izraelske pravice do samoobrambe.
Medtem ko EU išče enotno stališče, so nekateri evropski voditelji v isjanju rešitev, vključno z italijansko premierko Giorgio Meloni, nemškim kanclerjem Olafom Scholzom in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, opravili diplomatske obiske v regiji.
Napetosti v EU glede politike do Bližnjega vzhoda
Francoski predsednik je nedavno zaključil obisk po Bližnjem vzhodu z obiskom v Kairu, kjer je v sredo govoril z egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom al Sisijem. Evropska unija, ki je glavna donatorka Palestincem, se sooča z notranjimi napetostmi glede svoje politike v regiji.
Po nedavnem napadu Hamasa je Oliver Varhelyi, evropski komisar iz Madžarske, pristojen za politiko do sosednjih držav, napovedal začasno ustavitev vseh plačil Palestincem. To je povzročilo nemudoma zaskrbljenost med agencijami za pomoč. Vendar je Evropska komisija kasneje sporočila, da ne bo ustavila pomoči v višini 691 milijonov evrov, ampak jo bo dala v pregled in kasneje potrojila.
Poleg tega je bila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen kritizirana po obisku Izraela, ker je podprla pravico Izraela do obrambe brez poudarka na spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava. Diplomat EU je novinarjem povedal, da je bilo veliko tega, kar je dejala med obiskom, zadržano od javnosti, saj menijo, da je za zaprtimi vrati učinkovitejši.
Za dodatno napetost je poskrbelo odprto pismo, ki so ga podpisali številni uslužbenci in diplomati EU. V njem so kritizirali “nenadzorovano” podporo Izraela s strani komisije in opozorili na “dvojne standarde”. James Moran iz Centra za evropske politične študije je komentiral, da je bil odziv EU “precej žalosten in zmeden”.
Kljub temu je EU v preteklosti uspela zavzeti nepristransko stališče do konfliktov na Bližnjem vzhodu. Vendar pa je z rastjo članic postalo težje doseči soglasje. Sedaj, ko EU sestavlja 27 držav, so pogledi na situacijo na Bližnjem vzhodu različni, kar je bilo očitno na nedavnem srečanju zunanjih ministrov EU. Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je med drugim zagovarjala humanitarno prekinitev ognja v luči nadaljevanja raketnih napadov Hamasa na Izrael. Do sedaj EU ni prišla do soglasja o naravi predlaganega premora.
EU išče enotnost v odzivu na konflikt na Bližnjem vzhodu
Evropska unija (EU) se trudi ohraniti čezatlantsko solidarnost z ZDA, ko oblikuje svojo politiko glede konflikta na Bližnjem vzhodu. “Obstaja velika potreba po ohranjanju čezatlantske solidarnosti glede Ukrajine,” je dejal James Moran, kar kaže na pomembnost sodelovanja z ZDA pri oblikovanju skupnega odziva na globalne konflikte.
Nemčija podpira kratke humanitarne premore v konfliktu, stališče, ki je v skladu z ameriškim pristopom, da se omogoči dostava pomoči v kriznih območjih. Vendar pa diplomati EU opozarjajo, da situacija v Ukrajini, kjer je EU doslej prispevala 82,6 milijarde evrov za pomoč pri oboroževanju proti ruski agresiji, ni neposredno primerljiva s trenutnim konfliktom na Bližnjem vzhodu.
V prihodnjih dneh se bodo voditelji 27 držav članic EU sestali za zaprtimi vrati v Bruslju, kjer bodo razpravljali o nadaljnjem odzivu unije na konflikt med Hamasom in Izraelom. Enotnost, ki je bila prisotna v podpori Ukrajini, manjka v odzivu na trenutne dogodke na Bližnjem vzhodu. “Pomanjkanje enotnega glasu je ahilova peta EU,” je komentiral diplomat EU.
EU je bila ustanovljena kot mirovni projekt in ima teoretični potencial, da deluje kot mirovni posrednik v globalnih konfliktih. Vendar pa realnost kaže, da nobena posamezna evropska država ni dovolj močna, da bi samostojno igrala ključno vlogo, medtem ko so države članice skupaj preveč razdeljene. Zaradi dolgotrajne odsotnosti aktivnejšega sodelovanja z Bližnjim vzhodom je mnenje nekaterih diplomatov, da EU ne more pričakovati, da bo imela takojšen in močan vpliv na reševanje tamkajšnjega konflikta.
Foto: Ursula von der Leyen X