EU se po padcu Asada sprašuje, ali naj begunce pošlje nazaj v Sirijo
Padec Bašarja al-Asada, dolgoletnega sirskega voditelja, je sprožil številne zapletene izzive, ki niso omejeni le na Sirijo, temveč močno vplivajo tudi na Evropo. Medtem ko Sirija vstopa v negotovo obdobje političnega prehoda, se Evropska unija sooča z vprašanji o prihodnosti več kot milijona sirskih beguncev, ki so zaradi državljanske vojne poiskali zatočišče na evropskih tleh.
Padec Asadovega režima je postavil vprašanja, ki segajo od političnega sogovornika v Siriji do načina, kako EU lahko prispeva k obnovi uničene države, navaja Euronews. Med pomembnejšimi so tudi dileme o odgovornosti za vojna hudodelstva ter o tem, ali naj sredstva EU začnejo podpirati tranzicijo oblasti in obnovo države. Vendar nobena tema ne odmeva tako močno med evropskimi vladami kot vprašanje sirskih beguncev.
Velik del evropskih držav je po Asadovem padcu začasno ustavil odločitve o prošnjah za azil sirskih državljanov. Nemčija, Italija, Švedska, Danska, Finska in Belgija so začasno prekinile obravnave, navajajoč negotove razmere na terenu. Medtem je Avstrija napovedala strožje ukrepe, vključno z novim programom urejene repatriacije in deportacije.
Odločitve držav članic in njihovi odzivi
Avstrijski minister za notranje zadeve Gerhard Karner je izjavil, da bodo prednostno deportirali tiste, ki so bili obsojeni kaznivih dejanj, niso prilagodljivi evropskim kulturnim vrednotam ali ne sodelujejo na trgu dela. Takšne ukrepe je Birgit Sippel, evropska poslanka in strokovnjakinja za migracijsko politiko, označila za preuranjene.
“Deportirati ljudi nazaj v Sirijo? Za to je še prezgodaj. Ne vemo namreč, ali bo država našla mir ali se bodo pojavili novi konflikti,” je opozorila Sippel.
Kljub opozorilom so evropske države že začele razpravljati o pospešitvi prostovoljnih vračanj sirskih beguncev. Italija je pod vodstvom premierke Giorgie Meloni v začetku leta naredila previdne korake k zbliževanju z Asadovim režimom, vključno z odprtjem veleposlaništva v Damasku pozvala blok, naj revidira svojo strategijo do države, ki jo je prizadela vojna. Avstrija, Slovenija, Slovaška, Hrvaška, Grčija, Češka in Ciper so v skupnem pismu , objavljenem julija, podprle poziv Italije .
Kompleksnost vprašanja vračanja
Padec Asadovega režima bi lahko sprožil ponovno oceno varnostnih razmer v Siriji. Velika večina Sircev, ki so pobegnili pred vojno, je prejela status begunca ali subsidiarne zaščite, kar jih je zaščitilo pred deportacijo. Zaradi dolgotrajnega konflikta, ki je uničil državo, je bila vrnitev beguncev doslej mogoča le na prostovoljni osnovi. Leta 2023 se je prostovoljno vrnilo le 38.300 od 5,1 milijona sirskih beguncev, ki so bivali v sosednjih državah.
Evropska zakonodaja, vključno z Direktivo o kvalifikacijah, predvideva možnost preklica statusa begunca, ko okoliščine v izvorni državi prenehajo ogrožati varnost. Kljub temu zakonodaja zahteva, da je sprememba razmer bistvena in trajna, kar v porušeni Siriji ostaja težko dokazljivo.
Eden ključnih izzivov prehoda oblasti v Siriji je vloga Hayat Tahrir al-Sham (HTS), uporniške sile, ki jo mednarodna skupnost še vedno obravnava kot teroristično organizacijo. HTS si prizadeva za legitimnost z vključevanjem pluralizma, a jo bremenijo obtožbe o kršenju človekovih pravic.
Evropski poslanci opozarjajo, da lahko pomanjkanje stabilne vlade v Siriji vodi do novih migracijskih valov. Evropska komisija za zdaj ostaja previdna in poziva države članice, naj prošnje za azil obravnavajo individualno, medtem ko opozarja na globoko negotovost v Siriji.
Politične posledice v Evropi
Vprašanje sirskih beguncev ima tudi politične posledice znotraj EU. Sredinske stranke zavzemajo trdnejše stališče do migracij, da bi preprečile vzpon desnih gibanj, ki so po migrantski krizi leta 2015 pridobila moč.
Hkrati Amnesty International poziva k previdnosti in opozarja, da bi lahko hitre odločitve o vračanju beguncev ustvarile nove negotovosti. “Varnost in zaščita ljudi morata biti v ospredju odločanja, ne pa podrejeni trenutnim političnim pritiskom,” je poudarila Eve Geddie, direktorica Amnesty International za EU.
Portal24; Foto: