EU razmišlja o vzpostavitvi offshore centrov za migrante
[The Guardian] – Evropska unija (EU) je na vrhu, kjer je prevladovala razprava o strožji migracijski politiki, odprla vrata razpravi o uvedbi t.i. “vozlišč za vračanje”. Ta nepreizkušena ideja vključuje vzpostavitev centrov na morju za deportirane osebe, ki bi se nahajali zunaj EU. Vozlišča bi obravnavala prošnje za azil ljudi, ki nimajo pravice do bivanja v EU, preden bi jih poslali nazaj v njihove matične države ali tretje države, ki bi bila pripravljene gostiti te osebe.
Zamisel o teh centrih je pridobila zagon po tem, ko so junija 2024 na evropskih volitvah velike dobičke zabeležile skrajno desne stranke, kar je vzbudilo zaskrbljenost med glavnimi evropskimi voditelji. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po enodnevnem vrhu izjavila, da so voditelji EU razpravljali o tej zamisli, vendar so se pojavila številna odprta vprašanja, kot so, kako dolgo bi ljudje ostali v teh centrih in kaj storiti, če njihovo vračanje ni mogoče.
Albanija kot potencialni model
Med razpravo je bilo izpostavljeno sodelovanje Italije z Albanijo kot potencialni model za reševanje migracijske krize. Albanija, ki je kandidatka za članstvo v EU, gosti dva azilna centra, kjer se obravnavajo prošnje moških, ki so bili prestreženi v mednarodnih vodah, ko so poskušali doseči Italijo. Italijanska premierka Giorgia Meloni je pohvalila ta model in izjavila, da si veliko držav prizadeva slediti temu vzoru. Meloni je pozvala k pragmatičnim rešitvam in poudarila, da je sodelovanje z Albanijo dokazalo svojo vrednost.
Kljub temu pa številni evropski voditelji ostajajo skeptični glede širše uporabe tega modela. Grški premier Kyriákos Mitsotákis je na primer izrazil dvome o tem, ali bi lahko italijansko-albanski model deloval po vsej EU, in pozval k večjim prizadevanjem za legalno migracijo. Mitsotákis je poudaril tudi potrebo po kvalificirani in nekvalificirani delovni sili, kar je primerjal z vprašanjem, kdo bo pobiral grške oljke.
Skepticizem glede učinkovitosti offshore centrov
Medtem ko so nekateri voditelji EU podprli zamisel o offshore centrih, so drugi izrazili dvome o njeni učinkovitosti in stroških. Belgijski premier Alexander De Croo je na primer opozoril, da tovrstne rešitve v preteklosti niso bile uspešne in da so zelo drage. Podobno je irski premier Simon Harris opozoril na neuspeh britanskega dogovora z Ruando, ki je bil bolj radikalen od italijansko-albanskega sporazuma, vendar v praksi ni prinesel želenih rezultatov. Poudaril je, da mora biti EU zelo previdna pri uvajanju takšnih rešitev, da ne bi ponovila napak preteklosti.
Danska premierka Mette Frederiksen pa je bila ena od zagovornic ideje o offshore centrih. Dejala je, da se je tovrstna razprava prej zdela brezplodna, a da se zdaj več držav zavzema za iskanje inovativnih rešitev na področju migracijske politike. Frederiksen je opozorila, da se številni Evropejci počutijo preobremenjene zaradi priseljencev, ki storijo kazniva dejanja ali se radikalizirajo, zato obstaja potreba po strožjem nadzoru.
Migracije kot politično orodje in prihodnost evropske politike
Migracijska politika je postala ključna tema v evropskih političnih krogih, saj številni voditelji opozarjajo na njen vpliv na stabilnost in varnost EU. Poljski premier Donald Tusk je na primer poudaril, da njegova država trpi zaradi t.i. hibridne vojne, ki jo vodita Rusija in Belorusija, ki naj bi migrante uporabljali kot orodje za destabilizacijo EU. Tuskova izjava je v kontekstu rastoče migracije skozi vzhodne meje EU, kjer je letos zabeleženo 192-odstotno povečanje prihodov migrantov.
Poleg tega je v širšem kontekstu migracij opaziti premik v evropski politiki v primerjavi z leti 2015 in 2016, ko je tedanja nemška kanclerka Angela Merkel izjavljala, da Evropa lahko sprejme begunce. Danes pa vse več voditeljev poudarja potrebo po omejevanju nedovoljenih prihodov in iskanju alternativnih rešitev. EU namerava povečati število deportacij oseb, ki jim je bila zavrnjena prošnja za azil, saj je trenutno uspešnost vračanja zelo nizka.
Portal24; Foto: Pixabay/fotografija je simbolna