Evropska unija je 10. junija 2025 predstavila predlog 18. paketa sankcij proti Rusiji, ki cilja na njeno naftno industrijo, bančni sektor, plinovod Severni tok in tako imenovano senčno floto. Predlog, ki ga je razkrila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, prihaja pred vrhom G7 v Kanadi, kjer bo osrednja tema revizija cenovne omejitve ruske nafte.

Sankcije še čakajo na soglasno potrditev vseh 27 držav članic, kar bi lahko zapletli pomisleki nekaterih, kot sta Madžarska in Slovaška.

Osrednji del predloga je znižanje cenovne omejitve za rusko nafto, ki jo je G7 decembra 2022 določil pri 60 dolarjih za sod. Po novem naj bi ta znašala 45 dolarjev, kar naj bi dodatno omejilo ruske prihodke od izvoza nafte, ki so med februarjem 2022 in junijem 2024 dosegli 475 milijard evrov, poroča Euronews.

Cenovna omejitev prepoveduje zahodnim podjetjem zagotavljanje storitev, kot so zavarovanje in financiranje, za ruske tankerje, ki nafto prodajajo nad to mejo. Rusija se omejitvam izogiba z uporabo senčne flote – starejših, slabo vzdrževanih tankerjev z nejasnimi lastniškimi strukturami.

EU je doslej na seznam sankcij uvrstila več kot 350 plovil, novi predlog pa dodaja še 70–77 tankerjev, s čimer bi skupno število preseglo 400. Ti tankerji, ki prevažajo do 85 odstotkov ruske nafte, so obtoženi tudi okoljskih tveganj in sabotaž, vključno s poškodbami podmorskih kablov v Baltskem morju.

Prepoved poslovanja s Severnim tokom in dodatne bančne sankcije

Predlog vključuje prepoved poslovanja s podjetji, ki upravljajo plinovoda Severni tok 1 in 2, ki povezujeta Rusijo in Nemčijo. Severni tok 1 je po eksplozijah leta 2022 neoperativen, Severni tok 2 pa nikoli ni dobil dovoljenja za delovanje. EU želi z ukrepi preprečiti morebitne naložbe v obnovo plinovodov, saj Nemčija izključuje ponovno uporabo po koncu vojne v Ukrajini.

Poleg tega Evropska komisija predlaga, da se na seznam doda še 22 ruskih bank ter, da se zanje razširijo omejitve zanje, ki presegajo zgolj odstranitev iz sistema SWIFT, globalnega sistema za finančna sporočila, omejitve zanje pa bodo prepovedane le v celoti. Sankcije ciljajo tudi na ruski finančni sistem SPFS, ki ga Rusija uporablja kot alternativo SWIFT-u, kar bi otežilo finančne transakcije z ruskimi subjekti.

Kljub široki podpori sankcijam se pojavljajo ovire. Madžarska in Slovaška v zadnjih mesecih vse glasneje nasprotujeta novim omejitvam, saj menita, da te bolj škodijo evropskemu gospodarstvu kot Rusiji. Madžarska je letos že grozila z vetom na podaljšanje sektorskih sankcij, Slovaška pa je sprejela resolucijo, ki vlado poziva k nasprotovanju dodatnim trgovinskim omejitvam.

Kljub temu nobena od držav doslej ni povsem preprečila sprejetja novih paketov, kar nakazuje, da bi lahko tudi tokrat dosegli kompromis. EU medtem išče pravne rešitve za zaščito približno 210 milijard evrov zamrznjenih ruskih sredstev, kar bi lahko okrepilo pritisk na Rusijo

Ana Koren

Foto: Pixabay/USA-Reiseblogger