Pogajanja za preusmeritev prosilcev za azil na sever in vzhod
EU uporablja inovativen in sporen pristop, da bi rešila nesoglasja glede reforme sprejema prosilcev za azil. Uradniki EU skušajo zavrnitev migrantov ovrednotiti s finančnega vidika, zato se tega vprašanja lotevajo z nove perspektive.
Pogajalci razpravljajo že več mesecev, njihov cilj pa je pravičnejša porazdelitev beguncev med 27 evropskih držav članic.
V državah, kot sta Poljska in Madžarska, močno nasprotujejo predpisanim kvotam za sprejemanje migrantov. Te države omenjeno možnost dosledno zavračajo. Diplomati so diskretno preučili morebitno kapitalistično rešitev: države lahko finančno prispevajo, da se odpovejo premestitvi.
Trenutno pogajalci razpravljajo o konkretnem znesku, ki bi se zaračunal na migranta, in sicer od 10 000 do 22 000 EUR, kot so navedli številni posamezniki, vključeni v postopek. Ta pristojbina bi se zaračunavala državam, ki bi zavrnile sprejem prosilcev za azil. Druga možnost je, da bi se države odločile, da tistim državam, ki so pripravljene sprejeti novo prispele migrante, zagotovijo oprijemljivo podporo, na primer dodatno pomoč na terenu.
Predlog je naletel na prve ovire, saj so Poljska in diplomati vzhodnoevropskih držav izrazili zaskrbljenost glede plačil. Hkrati ostajajo nerešeni spori glede migracijske politike, čeprav diplomati upajo, da bodo dolgo pričakovani sporazum dokončali v nekaj dneh. Južne države se pogajajo o prerazporeditvi prosilcev za azil na sever in vzhod. Regije na severu in vzhodu si prizadevajo za strožje ukrepe proti nedovoljenim migracijam znotraj EU.
Zato se proces sooča s tveganji. Neizogibna je dezintegracija ali zamude. To povečuje verjetnost, da EU pri reševanju zapletenih izzivov ponovno ne bo uspešna.
Sophie in ‘t Veld, nizozemska poslanka Evropskega parlamenta, ki zastopa sredinsko skupino Renew Europe, je opozorila, da če Svet ne bo izkoristil priložnosti, bo enotna politika izginila v daljni prihodnosti. Ta bi lahko potencialno izginila za nedoločen čas, zaradi česar bi nam ostalo neurejeno in neučinkovito obstoječe stanje.
Migracijske razprave v Bruslju
Pričakuje se, da bodo razprave o migracijah v prihodnjem tednu v Bruslju, v ospredju. Svet namerava svoja pogajanja zaključiti do srede, nato pa štafetno palico predati vladnim ministrom, pristojnim za nadzor nad migracijami. Ti ministri naj bi se v četrtek sestali v Luksemburgu.
Če pogajalcem ne bo uspelo doseči dogovora, se bodo vladni ministri po navedbah diplomatov morda ponovno sestali še ta mesec. Navedene informacije so za Politico potrdili tudi drugi diplomati, ki so govorili pod pogojem anonimnosti.
Preostale prelomnice v pogajanjih so zapletene in kompleksne ter jih ni mogoče enostavno razvrstiti po tradicionalnih geografskih ali ideoloških mejah.
V središču je cilj uradnikov spopasti se z naraščajočim številom prosilcev za azil. Ti prihajajo predvsem v Italijo in Grčijo, obe južnoevropski državi. Cilj je prosilce za azil pravično porazdeliti po Evropi. Prav tako je treba pomagati zavrnjenim prosilcem pri vračanju v domovino.
V prvih štirih mesecih letošnjega leta je v Evropsko unijo (EU) vstopilo več kot 80.000 migrantov, ne da bi sledili ustaljenim vstopnim potem. To pomeni opazen 30-odstotni porast v primerjavi z enakim obdobjem leta 2022 in dosega raven, ki ji nismo bili priča od migrantskega navala v Evropo leta 2016.
Prva država, ki sprejme migrante, mora zaradi trajne uredbe obravnavati njihove prošnje za azil in poskrbeti za njihovo dobrobit.
Novo prispeli prosilci za azil se večinoma naselijo v bližini evropskih meja. Kasneje se lahko preselijo znotraj EU, da bi našli nedovoljeno zaposlitev. Nekatere države EU ob mejah se soočajo z obtožbami o “potiskanju”, saj prosilce za azil ob prihodu zavrnejo.
Obvezna solidarnost kot rešitev
V zadnjih letih so se pojavile ovire pri vzpostavljanju celovitega sistema za prosilce za azil na ravni EU. Te ovire pogosto izhajajo iz pomislekov glede pravnih obveznosti in sprejemanja vnaprej določenega števila posameznikov. Vendar se lahko trenutne razmere spremenijo.
Predlagana rešitev se imenuje “obvezna solidarnost”. Vse države članice Evropske unije bi morale sprejeti določeno število prosilcev za azil ali zagotoviti finančno nadomestilo, ki bi lahko vključevalo tudi materialno pomoč, kot alternativo državam, ki nasprotujejo obveznim kvotam.
Glede na nedavni osnutek predloga je v njem izrecno navedeno, da “nobena država članica ne bo nikoli dolžna izvajati premestitev”.
Med pogajanji so različni diplomati omenjali zneske, ki se gibljejo med 10.000 in 22.000 EUR. Zagovorniki nižjega zneska, kot sta Avstrija in Slovaška, trdijo, da temelji na študijah. Te študije kažejo, da ta znesek predstavlja povprečne stroške za obravnavo in nastanitev prosilca za azil na leto. Po drugi strani so diplomati omenili, da je švedsko predsedstvo predlagalo višji znesek.
Vendar pa ta pristop ni zadovoljil vseh. Poljska, ki je sprejela že milijon ukrajinskih beguncev, ki so bežali pred vojno, se še naprej sprašuje, zakaj bi morala nositi dodatne stroške, da bi preprečila preselitev drugih migrantov. Podobno so vzhodnoevropske države, kot sta Slovaška in Češka, izrazile dvome glede predlaganega zneska 22.000 EUR.
Italija kljub temu, da je pod vodstvom premierke Giorgie Meloni dala prednost premestitvi migrantov, še vedno okleva, da bi se v celoti zavezala. Italijanska vlada je zaskrbljena. Predlagani sporazum morda ne bo učinkovito olajšal njenega bremena obravnave prošenj za azil. Ni jasnega načrta za vrnitev tistih, katerih prošnje so bile zavrnjene.
Bistvene podrobnosti so še vedno v zraku, na primer posebne kvote, ki jih mora vsaka država letno sprejeti ali finančno podpreti prosilce za azil. Poleg tega obstaja nejasnost glede praga, pri katerem lahko država razglasi, da je “zmožna” obravnavati prošnje za azil.
Nemčija in dogovor o pridržanju mladoletnikov
V razpravah, ki potekajo, sta dva diplomata predlagala, da bi bilo treba po Evropski uniji letno premestiti približno 30 000 migrantov. Poteka razprava o ravnanju z mladoletniki ob njihovem prihodu, saj postopek obravnave prosilcev za azil pogosto vključuje njihovo pridržanje. Trenutno je možnost pridržanja mladoletnikov še vedno odprta.
Družine z otroki, starimi 12 let ali manj, ne smejo biti samodejno izvzete iz mejnega postopka. Postopek pogosto vključuje pridržanje, čeprav se o njem govori evfemistično. Ta določba bi lahko bila za Nemčijo, ki se zavzema za izrecne izjeme za mladoletnike, ovira za sklenitev dogovora.
Diplomati so izjavili, da če Rim in Berlin ne bosta podprla tega predloga, bo sporazum v tej fazi v bistvu postal neučinkovit. Glede na to, da so pogajanja in kompromisi dolgo trajali, strokovnjaki za migracije ne vedo, kakšen bo dejanski učinek sklenitve sporazuma na evropski azilni sistem.
Ker se predlog nenehno prilagaja, postaja vse bolj zapleten in okoren tudi za tiste, ki so neposredno vključeni v proces. Catherine Woollard, direktorica Evropskega sveta za begunce in izgnance, je priznala, da bi morebitni novi okvir lahko olajšal upravljanje evropskih prosilcev za azil.
Omenila je, da bi se primeri večjega števila prispelih posameznikov obravnavali v novem okviru. Woollardova je omenila tudi možnost, da bo v Evropi več centrov za pridržanje. To je v preteklosti povzročilo nezadovoljstvo med lokalnim prebivalstvom.