EU na kitajska električna vozila uvedla visoke carine

[Euronews] – Kitajski proizvajalci električnih vozil se bodo, preden bodo lahko svoje vozila višjega cenovnega razreda prodali na trgu Evropske unije (EU) kmalu soočili z visokimi carinami. Po dolgotrajnih pogajanjih in neuspelem glasovanju držav članic EU je morala Evropska komisija stopiti v ospredje in sprejeti odločitev, ki bo bistveno vplivala na trgovinske odnose med EU in Kitajsko.

Države članice EU se sicer niso uspele dogovoriti o uvedbi višjih carin na kitajska električna vozila (EV). Glasovanje, ki so ga natančno spremljali politični opazovalci, se je končalo z večino vzdržanih glasov, zaradi česar je Evropska komisija prevzela vodilno vlogo in sprejela končno odločitev. Več diplomatov je za Euronews razkrilo, kako so se posamezne države članice opredelile:

  • 10 držav je glasovalo za: Bolgarija, Danska, Estonija, Francija, Irska, Italija, Litva, Latvija, Nizozemska in Poljska, kar predstavlja 45,99 odstotka prebivalstva EU.
  • 12 držav je bilo vzdržanih: Belgija, Češka, Grčija, Španija, Hrvaška, Ciper, Luksemburg, Avstrija, Portugalska, Romunija, Švedska in Finska, kar predstavlja 31,36 odstotka prebivalstva EU.
  • 5 držav je glasovalo proti: Nemčija, Madžarska, Malta, Slovenija in Slovaška, kar predstavlja 22,65 odstotka prebivalstva EU.

Veliko število vzdržanih glasov kaže na dolgotrajne pomisleke glede tega, kako se naj Evropa postavi nasproti Kitajski. Kljub političnemu soglasju, da nepoštene trgovinske prakse Pekinga zahtevajo enoten in odločen odgovor, so mnoge prestolnice omilile svojo odločnost zaradi groženj Kitajske s povračilnimi ukrepi.

Carine kot orodje za varstvo evropske industrije

Evropska komisija, ki ima izključna pooblastila za trgovinsko politiko, je presegla politični zastoj in potrdila uvedbo dodatnih carin na kitajska električna vozila. Evropska avtomobilska industrija se sooča s številnimi izzivi, vključno z visokimi cenami energije, počasnim povpraševanjem potrošnikov in močno konkurenco iz tujine. Brez odločnih ukrepov bi lahko evropski proizvajalci utrpeli nepopravljive izgube, kar bi prizadelo 2,5 milijona neposrednih in 10,3 milijona posrednih delovnih mest v EU.

Dodatne carine so oblikovane tako, da izravnajo škodljive učinke kitajskih subvencij in zmanjšajo cenovno vrzel med kitajskimi in evropskimi proizvajalci. Stopnje carin bodo variirale glede na blagovno znamko in stopnjo sodelovanja s preiskavo Komisije:

  • Tesla: 7,8 odstotka
  • BYD: 17 odstotkov
  • Geely: 18,8 odstotka
  • SAIC: 35,3 odstotka
  • Drugi proizvajalci, ki so sodelovali: 20,7 odstotka
  • Proizvajalci, ki niso sodelovali: 35,3 odstotka

Carine bodo začele veljati 31. oktobra in bodo trajale najmanj pet let. Poleg teh dajatev bodo kitajski proizvajalci soočeni še z obstoječo 10-odstotno carino, kar pomeni, da bodo nekateri kmalu plačevali več kot 45 odstotkov carin za uvoz svojih električnih vozil v EU.

Politične in gospodarske posledice

Kitajska se bo na odločitev zagotovo odzvala. Peking je že od začetka ostro nasprotoval preiskavi Evropske komisije, ki jo je označil kot “protektcionistično” in je zanikal obstoj kakršnih koli subvencij. Kitajske oblasti so celo zagrozile s povračilnimi ukrepi, vključno z omejitvami za evropsko mlečno industrijo, industrijo žganja in svinjine, kar je povzročilo zaskrbljenost v nekaterih evropskih državah.

Kljub sprejeti odločitvi se bodo pogajanja med EU in Kitajsko nadaljevala. Ena izmed možnih rešitev je zaveza kitajskih proizvajalcev, da bodo določili najnižje cene za svoja vozila, vendar bi bil ta ukrep lahko občutljiv in ranljiv za izkoriščanje vrzeli.

Nemčija, ena izmed glavnih nasprotnic carin, si prizadeva, da bi preprečila nadaljnje zaostrovanje odnosov med Brusljem in Pekingom. Nemška podjetja imajo globoke gospodarske vezi s Kitajsko, zato bi morebitni povračilni ukrepi lahko močno prizadeli nemško gospodarstvo. Nemški finančni minister Christian Lindner je v odzivu na odločitev dejal, da EU “ne sme sprožiti trgovinske vojne” in pozval k rešitvi s pogajanji.

Uvedba carin pomeni pomembno zmago za predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki je z odločno politiko do Kitajske pridobila politične točke. Kljub močnemu nasprotovanju Nemčije, njene matične države, je namreč uspela uveljaviti svojo strategijo in zaključiti poglavje, ki je kritizirano zaradi odvisnosti EU od kitajskih trgovinskih povezav.

Portal24; Foto: Pixabay