EU je slogan “Ponovno oborožiti Evropo” zamenjala s “Pripravljenost 2030”
Evropska komisija je napovedala spremembo svoje komunikacijske strategije glede ambiciozne pobude za krepitev obrambnih zmogljivosti, vredne 800 milijard evrov. Izraz “Ponovno oborožiti Evropo” (Rearm Europe), ki je sprva opisoval večmilijardni načrt za povečanje obrambne proizvodnje in zmogljivosti, bo nadomeščen z novim imenom – “Pripravljenost 2030”. Sprememba prihaja kot neposreden odgovor na kritike voditeljev Italije in Španije, Giorgie Meloni in Pedra Sáncheza, ki sta opozorila, da prvotni izraz vzbudi napačne asociacije in bi lahko odtujil evropske državljane, piše Euronews. Novo ime odraža cilj, da bi do leta 2030 Evropa dosegla zadostno raven pripravljenosti za morebiten napad Rusije na katero od članic EU ali Nata.
Poleg preimenovanja pobude je Komisija uvedla tudi program “VARNO”, ki bo z 150 milijardami evrov nizkoobrestnih posojil podpiral nakupe naprednega orožja in streliva. Vzporedno je predlagana omilitev fiskalnih pravil, ki bi omogočila mobilizacijo dodatnih 650 milijard evrov, kar skupaj znaša 800 milijard evrov, piše Euronews. “Zavedamo se, da lahko ime sproži občutljivost v nekaterih državah, zato prisluhnemo in to odražamo v komunikaciji,” je pojasnila glavna tiskovna predstavnica Komisije Paula Pinho. Poudarila je, da cilji pobude ostajajo nespremenjeni, novo ime pa naj bi bolje zajelo širši obseg ukrepov, ki presegajo zgolj oboroževanje.
Kritike Meloni in Sáncheza ter širši pogled na varnost
Sprememba blagovne znamke je bila izvedena v izjemno kratkem času po tem, ko je predsednica Komisije Ursula von der Leyen 4. marca predstavila projekt in sprva uporabila izraz “Oborožiti Evropo”. Italijanska premierka Giorgia Meloni je že kmalu zatem izrazila pomisleke. “Izraz ‘Ponovno oborožiti Evropo’ je zavajajoč, saj ne gre le za nakupe orožja, temveč za krepitev operabilnosti, energetske infrastrukture in dobavnih verig,” je dejala v italijanskem senatu. Po njenem mnenju bi moral pristop zajemati širše vidike obrambe, ki presegajo zgolj vojaško opremo.
Podobno stališče je zavzel španski premier Pedro Sánchez, ki je na vrhu voditeljev EU v Bruslju izrazil nasprotovanje izrazu “ponovno oboroževanje”. “Gre za nepopoln pristop. Varnost je veliko širši pojem, ki vključuje kibernetsko varnost, umetno inteligenco, satelitske povezave in boj proti terorizmu,” je poudaril Sánchez. Opozoril je tudi na različne grožnje, s katerimi se soočajo južne države EU v primerjavi z vzhodnimi, ter dodal, da tehnologija, kot so brezpilotna letala, služi tako obrambnim kot civilnim potrebam, na primer pri gašenju gozdnih požarov. Njegove besede so poudarile potrebo po celostnem pristopu k varnosti, ki presega tradicionalno razumevanje oboroževanja.
Ob koncu vrha je von der Leyen pokazala odprtost za kritike in napovedala skorajšnjo spremembo imena. “Naš pristop je veliko širši, vključuje elektronsko bojevanje, kibernetsko varnost in telekomunikacije. Zato je ‘Pripravljenost 2030’ ustreznejše ime,” je dejala. Kljub hitri prilagoditvi komunikacije so se pojavila vprašanja o kredibilnosti Italije in Španije v tej razpravi, saj obe državi zaostajata pri doseganju Natovega cilja 2-odstotnih izdatkov za obrambo. Kritiki so opozorili, da bi njuni pomisleki lahko bili bolj politično motivirani kot vsebinsko utemeljeni.
Portal24; Foto: Pixabay/Defence-Imagery/fotografija je simbolna