EU išče rešitev: Bodo ukrajinska skladišča plina odgovor na slovaške izgube?
Evropska unija je v fazi razprav o inovativnem predlogu, ki bi lahko rešil napetosti med Slovaško in Ukrajino, hkrati pa okrepil energetsko varnost v regiji. Po poročanju dveh uradnikov, seznanjenih s pogovori, naj bi Bruselj izkoristil ogromna ukrajinska podzemna skladišča plina, da bi Slovaški nadomestil izgubljene prihodke od tranzitnih pristojbin, ki so izginile z januarjem letos, ko se je iztekla pogodba o tranzitu ruskega plina prek Ukrajine, piše Politico. Dogovor je Slovaški letno prinašal do 500 milijonov evrov, izguba pa je sprožila ostre odzive slovaškega premierja Roberta Fica, ki je zagrozil z ukrepi proti Ukrajini, vključno z zmanjšanjem izvoza električne energije in omejitvijo podpore ukrajinskim beguncem.
Predlog, ki so ga evropski komisarji prvič obravnavali med obiskom v Kijevu prejšnji mesec, predvideva, da bi Ukrajina povečala uvoz plina iz Grčije in Turčije ter v svojih skladiščih shranila do 10 milijard kubičnih metrov plina. Pozimi, ko so zaloge v Evropi običajno na najnižji ravni, bi ta plin prek slovaških cevovodov potoval v države, kot je Madžarska. S tem bi Slovaška ponovno pridobila status tranzitne države, kar bi ji omogočilo pobiranje pristojbin, hkrati pa bi EU ostala zvesta svojemu cilju iz načrta REPowerEU, ki predvideva postopno opuščanje uvoza energentov iz Rusije do leta 2027. Uradnik Evropske komisije je poudaril, da predlog spoštuje ključno rdečo črto Bruslja: izogibanje nakupu ruskega plina.
Priložnost za izkoriščanje potenciala ukrajinskih skladišč
EU vidi v tem načrtu priložnost za izkoriščanje potenciala ukrajinskih skladišč, ki so največja v Evropi in lahko shranijo četrtino trenutnih zmogljivosti celotnega bloka. Vodja Evropske komisije Ursula von der Leyen je med obiskom v Kijevu ob tretji obletnici ruske invazije poudarila, da bi to ustvarilo prihodke za Ukrajino ter hkrati povečalo energetsko varnost tako zanjo kot za EU. Poleg tega bi predlog pomagal premostiti trenja s Slovaško, ki jih je še okrepila Ficova proruska retorika in njegovi pozivi k oživitvi preteklega tranzitnega dogovora z Rusijo.
Logistični izzivi in skeptični glasovi
Kljub optimizmu nekaterih evropskih voditeljev pa se predlog sooča z resnimi logističnimi in komercialnimi ovirami. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bila izvedba brez znatnih subvencij težko izvedljiva. Aura Sabadus, višja analitičarka pri svetovalni družbi ICIS, je pohvalila idejo kot korak v pravo smer, saj bi Ukrajini omogočila prihodke od skladiščenja. Vendar je opozorila, da transbalkanski plinovod, ki povezuje Turčijo, Bolgarijo, Romunijo in Ukrajino, trenutno zmore prenesti le okoli 2,5 milijarde kubičnih metrov plina letno – daleč od ciljnih 10 milijard. Omejitve izhajajo iz pomanjkanja zmogljivosti v Romuniji in Bolgariji ter visokih pristojbin, ki jih zaračunava romunsko podjetje Transgaz, kar zmanjšuje privlačnost te poti za trgovce.
Tudi Sergiy Makogon, nekdanji vodja ukrajinskega operaterja plinskega omrežja GTSOU, dvomi o smiselnosti predloga. Poudaril je, da imajo Slovaška, Madžarska in druge sosednje države že zadostne zmogljivosti za shranjevanje plina, kar postavlja pod vprašaj dodano vrednost ukrajinskih skladišč za EU. “Komercialno ta ideja nima smisla,” je dejal. Trgovci s plinom prav tako izražajo skepticizem. Čeprav obstaja določen interes za nakup plina iz Ukrajine kljub varnostnim tveganjem, povezanim z rusko agresijo, so stroški prenosa previsoki, da bi bil posel finančno upravičen brez državne podpore.
Finska naklonjena rešitvam
Finski minister za podnebje Sari Multala je medtem izrazil naklonjenost rešitvam, ki zmanjšujejo odvisnost od ruskega plina, kar nakazuje, da bi predlog lahko pridobil podporo vsaj nekaterih članic EU. Vendar slovaško ministrstvo za gospodarstvo in ukrajinsko ministrstvo za energijo za zdaj molčita o podrobnostih, kar pušča odprta vprašanja o politični izvedljivosti načrta.
Načrt je del širšega prizadevanja EU za reševanje energetskih sporov in zagotavljanje stabilnosti v regiji. Po naročilu vladnih voditeljev v začetku marca, naj Komisija poišče “izvedljive rešitve” za tranzit plina, je pritisk na Bruselj še večji. A brez odprave infrastrukturnih omejitev in finančnih spodbud strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko ambiciozna ideja ostala le na papirju. Trgovec s plinom je povzel dilemo: “Če bo politična volja in nekdo pripravljen plačati, je izvedljivo. Komercialno pa to enostavno ne stoji.”