Veljati je začel novi izvozni sporazum med Evropsko unijo in Ukrajino, ki širi brezcarinski dostop ukrajinskega blaga na evropski trg. Sporazum, sprejet 13. oktobra, nadomešča ureditev iz leta 2016 in predstavlja korak k postopni vključitvi ukrajinskega gospodarstva v enotni trg EU.
Madžarska, Poljska in Slovaška vztrajajo medtem pri prepovedi uvoza ukrajinskih kmetijskih proizvodov, kar znova razkriva razhajanja znotraj Unije glede obravnave ukrajinskega kmetijskega sektorja.
Namestnica glavnega tiskovnega predstavnika Evropske komisije Ariana Podesta je dejala, da Komisija “sodeluje z vsemi stranmi, da bi našla rešitve”, pri čemer je poudarila, da novi sporazum “zagotavlja stabilen in pravičen okvir tako za EU kot za Ukrajino”. Po njenem mnenju dogovor omogoča “postopno integracijo v enotni trg in stabilne trgovinske tokove”.
Novi sporazum vključuje zaščitne klavzule, ki omejujejo uvoz občutljivih izdelkov, kot sta žito in olje, navaja Euronews. Kljub tem določbam tri vzhodnoevropske države ne nameravajo umakniti lastnih omejitev, uvedenih po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022, ko je EU odprla trg za ukrajinske kmetijske proizvode.
Ukrajina je bila takrat zaradi blokade Črnega morja prisiljena izvažati prek kopenskih koridorjev v sosednje države, kar je sprožilo nezadovoljstvo lokalnih kmetov, ki so Bruselj obtožili, da dopušča nelojalno konkurenco. Madžarski minister za kmetijstvo István Nagy je v ponedeljek zapisal, da bo Budimpešta še naprej “varovala domače proizvajalce in lastni trg”, čeprav Bruselj “želi pomagati ukrajinskim kmetom”.
Politično občutljiva tema
Vprašanje uvoza ukrajinskih kmetijskih proizvodov je v zadnjih letih postalo politično občutljivo. Po navedbah Euronews je vplivalo celo na volitve na Poljskem leta 2023 in poglobilo napetosti med državami Višegrajske skupine. Strokovnjakinja Centra za evropske politične študije (CEPS) Tinatin Akhvlediani je ocenila, da se je po začetku vojne uvoz kmetijskih proizvodov iz Ukrajine v EU povečal za 117 odstotkov.
“To vprašanje je bilo po nepotrebnem politizirano, saj so sosednje države zlahka absorbirale ukrajinsko blago,” je dejala Akhvlediani. Po njenih besedah je struktura ukrajinskega izvoza – predvsem žito, sladkor in olje – komplementarna evropski, ki temelji na predelanih izdelkih, poroča Euronews. Ukrajina je po količini uvoza že tretja največja trgovinska partnerica EU, takoj za Brazilijo in Združenim kraljestvom.
Strahovi glede vpliva na skupno kmetijsko politiko
Spor o uvozu ukrajinskih proizvodov po navedbah Euronews razkriva globlje skrbi glede prihodnjega članstva Ukrajine v EU. Bruselj se sooča z vprašanjem, kako bo 42 milijonov hektarjev obdelovalnih površin – največ v Evropi – vplivalo na skupno kmetijsko politiko (SKP), ki sredstva razporeja glede na velikost kmetij.
Tudi ob morebitni reformi SKP, ki bi sredstva razdeljevala glede na proizvodnjo namesto površino, Ukrajina ostaja “izjemno konkurenčna”, opozarja Akhvlediani. Kot eno izmed možnih rešitev je predlagala vključitev prehodnih ukrepov v prihodnjo pristopno pogodbo, ki bi začasno omejili dostop Ukrajine do nekaterih kmetijskih subvencij.
Romunski predsednik Nicușor Dan je med redkimi evropskimi voditelji, ki so o vprašanju javno spregovorili. Kot je dejal, “razprava o kmetijstvu še poteka”, vendar so “tveganja za EU znatna”, saj Ukrajina še ne izpolnjuje vseh standardov, ki jih Unija zahteva od svojega kmetijskega sektorja.
Po njegovih besedah bi Ukrajina lahko dobila poseben status, ki bi ji omogočil nadaljevanje izvoza v neevropske države, medtem ko bi bila v drugih gospodarskih področjih obravnavana enakovredno članicam EU.
Foto: Pixabay/Dusan_Cvetanovic