EU države dosegle dogovor o krizni uredbi glede migracij
Na srečanju veleposlanikov EU v Bruslju je bil sklenjen dogovor o krizni uredbi, namenjeni reševanju situacij, ko je azilni sistem v EU ogrožen zaradi množičnega prihoda migrantov. Veleposlaniki so dokončali delo, ki ga notranji ministri prejšnji teden niso mogli zaključiti zaradi nepričakovane blokade Italije.
Italija je izpodbijala del zakonodaje, ki se nanaša na storitve iskanja in reševanja migrantov v Sredozemskem morju s strani plovil nevladnih organizacij. Rim meni, da takšne operacije delujejo kot “faktor privlačenja” za migrante, ki se odpravljajo proti evropskim obalam. Nemčija pa je branila te operacije, poudarjajoč, da je reševanje življenj na morju humanitarna in moralna dolžnost.
Napetost med Rimom in Berlinom je prejšnji teden onemogočila sklenitev dogovora, čeprav je bilo upanje, da bo kompromisno besedilo, predloženo s strani Španije, države, ki trenutno predseduje Svetu EU, rešilo zastoj. Kljub nasprotovanju Madžarske in Poljske ter vzdržanju Avstrije, Češke in Slovaške je dogovor na koncu bil dosežen.
“Dogovor! Veleposlaniki EU so dosegli dogovor o uredbi, ki obravnava krizne situacije in višje sile na področju migracij in azila,” je sporočilo špansko predsedstvo EU. Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, je dogovor označila za “pravo spremembo igre”, medtem ko je evropska komisarka za notranje zadeve, Ylva Johansson, poudarila “pragmatizem, predanost in enotnost” pri doseganju tega dogovora.
Krizna uredba predstavlja pravila za izjemne čase, ko je sistem EU pod pritiskom zaradi množičnega prihoda migrantov, kot se je to zgodilo med krizo 2015-2016. Uredba državam članicam omogoča uporabo strožjih ukrepov v takšnih situacijah.
Svet EU bo zdaj uporabil ta predhodni dogovor kot svoje skupno stališče v prihajajočih pogajanjih z Evropskim parlamentom. Podrobnosti o besedilu dogovora niso bile takoj na voljo.
Pridržanje zavrnjenih prosilcev za azil
Pridržanje zavrnjenih prosilcev za azil bi se lahko podaljšalo preko zakonsko določenih 12 tednov, dokler se postopek vračanja ne zaključi. Ta odstopanja skrbijo vladne organizacije. Slednje menijo, da bi to lahko pripeljalo do obsežnih zapiranj, poslabšalo kakovost azilnih postopkov in povečalo tveganje nezakonitega vračanja migrantov. Nemčija je izrazila skrb, zlasti glede pravic otrok in družin, ter do nedavnega blokirala zakon z vzdržanjem.
Krizna uredba prinaša tudi svetlo točko. Predvideva namreč tudi hitrejše sledenje prošnjam za azil tistih, ki bežijo pred ekstremno nevarnimi razmerami, kot so oboroženi spopadi. Shema bi beguncem omogočila hitrejši dostop do bivališča, zaposlitve, izobraževanja in socialne pomoči, kar je bilo že videnje pri začasni zaščiti milijonov Ukrajincev, ki so se zatekli v EU pred rusko vojno.
Krizna uredba je zadnji ključni del Novega pakta o migracijah in azilu, ki ga je Evropska komisija predstavila septembra 2020. Ta petdelna reforma namerava uvesti jasna pravila za vse države članice, da bi zagotovili uravnoteženost med solidarnostjo in odgovornostjo ter pomagali državam, ki so najbolj izpostavljene migracijam, kot sta Italija in Grčija. Centralni del reforme je “obvezna solidarnost”, ki ponuja državam več možnosti za upravljanje migracijskih tokov.
Uredba o krizi bi se lahko uporabljala tudi kot odziv na taktike “oboroževanja migracij” s strani tujih vlad. Tako je bilo v primeru krize, ki jo je sprožila Belorusija leta 2021.
Dolgotrajna zadržka glede krizne uredbe je pripeljala do potencialne grožnje migracijski prenovi EU in razočaranja Evropskega parlamenta. Parlament je prejšnji mesec prekinil pogajanja o dveh elementih novega pakta, dokler države članice ne odklenejo preostalega dela.
vir Foto: Wikipedia