EU bo težko zapolnila vrzel, ki jo je pustila razpustitev USAID-a
Svet se sooča z naraščajočimi humanitarnimi potrebami, financiranje pomoči pa se zmanjšuje, kar povzroča zaskrbljenost med nevladnimi organizacijami in evropskimi poslanci. Evropska unija bo težko zapolnila vrzel, ki jo je pustila razpustitev Agencije ZDA za mednarodni razvoj (USAID), še posebej, ker evropske države znižujejo svoje proračune za razvojno pomoč. Posledice teh odločitev že občutijo nekatere najranljivejše skupnosti po svetu, nevladne organizacije pa svarijo pred “nekaj težkimi leti” zaradi neskladja med potrebami in razpoložljivimi sredstvi.
Isabella Lövin, namestnica predsednika razvojnega odbora Evropskega parlamenta, je opozorila, da bo imela ukinitev USAID “zelo dramatične posledice po vsem svetu”. Hkrati je kritizirala odločitve držav članic EU, ki zmanjšujejo proračune za pomoč, in jih označila kot “zelo obžalovanja vredne” in “napačne”. Po njenem mnenju EU nima zmogljivosti, da bi nadomestila izgubo ameriške pomoči, kar dodatno ogroža stabilnost v državah v razvoju. Lövin je poudarila, da so naložbe v demokracijo, izkoreninjenje revščine in podporo skupnostim ključne za preprečevanje konfliktov, migracij in nestabilnosti. “To je naložba v globalno varnost,” je dejala in opozorila, da zmanjševanje sredstev vodi v nasprotno smer.
Evropske države zmanjšujejo prispevke
Nemčija, ki je bila v preteklosti največja donatorka v EU, je že začela zmanjševati svojo razvojno pomoč. Leta 2023 je porabila 0,79 odstotkov nacionalnega dohodka za čezmorsko pomoč, a pod novo vlado Friedricha Merza se pričakuje nadaljnje zmanjšanje, saj koalicijski sporazum ne omenja zaveze k cilju ZN, ki predvideva 0,7 % nacionalnega dohodka. Po podatkih Concorda, krovne skupine razvojnih nevladnih organizacij, je Nemčija lani zmanjšala proračun za pomoč za 1,6 milijarde evrov, letos pa še za dodatno milijardo.
Tudi druge države, kot so Francija, Italija in Španija, so v letu 2024 zmanjšale svojo razvojno pomoč, kar še dodatno otežuje položaj. Zunaj EU pa Združeno kraljestvo beleži drastičen upad, saj naj bi do leta 2027 poraba za pomoč dosegla zgolj 0,23 odstotka nacionalnega dohodka, kar je najnižja raven v zgodovini. Po navedbah The Guardian je Charlotte Slente, generalna sekretarka Danskega sveta za begunce (DRC), pozvala britansko vlado, naj ponovno razmisli o svojih rezih. “Varnost ni le vojaška oprema, temveč tudi mehka moč. Zmanjševanje sredstev za humanitarno pomoč vodi v več konfliktov in razseljevanja,” je dejala.
Slente je izrazila zaskrbljenost zaradi prihodnosti, saj humanitarne potrebe naraščajo hitreje kot razpoložljiva sredstva. Po napovedih DRC bo število razseljenih ljudi do konca leta 2026 doseglo 122,6 milijona, kar vključuje povečanje za 6,7 milijona v DR Kongo. Podnebne katastrofe, konflikti in politični pretresi še dodatno povečujejo pritisk na humanitarne organizacije.
Ukinitev USAID pušča globoke posledice
Odločitev ZDA, da zamrznejo zunanjo pomoč, je imela takojšnje posledice. Donald Trump je ob prevzemu položaja napovedal 90-dnevno zamrznitev vseh sredstev, vključno z več kot 40 milijardami dolarjev, namenjenimi mednarodnim projektom prek USAID. ZDA so bile leta 2023 največji donator razvojne pomoči z 65 milijardami dolarjev, kar je predstavljalo 0,24 % njihovega nacionalnega dohodka, piše The Guardian. Ukinitev USAID je močno prizadela programe, kot so denarna pomoč v Sudanu, boj proti podhranjenosti v Kamerunu in odstranjevanje min v Kolumbiji.
Za Danski svet za begunce je bil udarec še posebej boleč, saj je USAID financiral petino njihovih sredstev in podpiral 24 od 40 programov. Posledice so bile takojšnje: organizacija je odpustila 1400 ljudi, mnogi od njih v regijah z omejenimi zaposlitvenimi možnostmi. Slente je poudarila, da rezi pomenijo, da dva milijona ljudi ne bo deležnih pomoči. “V 70 letih naše zgodovine še nismo doživeli tako nenadnih in obsežnih rezov,” je dejala. Med drugim je izpostavila, da v Afganistanu razseljeni ljudje ne morejo več varno nazaj v svoje vasi zaradi pomanjkanja pitne vode in sanitarij.
Krhke države v središču tveganj
Slente je opozorila na “ogromno praznino”, ki nastaja med nujno humanitarno pomočjo in dolgoročnimi razvojnimi programi. Po njenem mnenju so najbolj ogrožene krhke države, ki nimajo niti akutnih humanitarnih kriz niti stabilnih vlad, privlačnih za tuje vlagatelje. “Te države tvegajo, da bodo spregledane, saj ne ustrezajo niti enemu niti drugemu kriteriju,” je dejala. Namesto krepitve odpornosti prebivalstva se tako humanitarna pomoč vse bolj osredotoča na kratkoročno reševanje življenj, kar ne zagotavlja trajnih rešitev.
Lövin je kritizirala tudi usmerjenost EU v projekte, kot je Globalni prehod, ki se osredotoča na infrastrukturne naložbe in dostop do surovin, pogosto v škodo najmanj razvitih držav. “Takšni projekti ne delujejo v državah, prizadetih s konflikti ali nestabilnostjo, saj tam ni naložbene varnosti,” je dejala. Namesto tega je pozvala k osredotočenosti na demokracijo, enakost spolov in reproduktivno zdravje – področja, ki so po njenem mnenju ključna za dolgoročni razvoj, a so pogosto v nasprotju z ideološkimi stališči, kot jih zastopa Trumpova administracija.
Portal24; Foto: Pexels/julia-m-cameron