Enostranske odločitve predsednice Komisije razburjajo evropske voditelje
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je zaradi svoje odločitve, da brez soglasja držav članic podpiše trgovinski sporazum z južnoameriškim blokom Mercosur deležna mnogo kritik. Francija, ena od ključnih držav v Evropski uniji, je bila do sporazuma izrazito kritična. Pariz se boji, da bi dogovor škodoval francoskim kmetom in dodatno razdvojil javnost, ki je že tako nezadovoljna z evropskimi elitami.
“Von der Leyen je pri razlagi svojega mandata šla dlje kot kateri koli predsednik Komisije doslej,” je izjavil eden izmed visokih diplomatov EU, ki je, kot navaja Politico želel ostati anonimen. Poudaril je, da je njena enostranska odločitev razjezila številne prestolnice, predvsem Pariz.
Francoski predsednik Emmanuel Macron, znan po svojem nasprotovanju dogovoru, na četrtkovem vrhu ni bil prisoten. Macron je obiskal čezmorsko ozemlje Mayotte, ki je po nedavnem ciklonu zelo prizadet. Čeprav njegova odsotnost ni neposredno povezana z Mercosurjem, pa nakazuje, kako napeti so odnosi med Francijo in Evropsko komisijo pod vodstvom von der Leyen.
Von der Leyen in razmerje moči v EU
Kritike na račun von der Leyenove niso novost. Že od začetka njenega mandata se številni voditelji držav članic pritožujejo nad njenim enostranskim delovanjem. Sprejemanje odločitev brez posvetovanja z državami članicami, kot so sankcije proti Rusiji, uvedba carin na kitajska električna vozila in zdaj trgovinski dogovor z Mercosurjem, po mnenju nekaterih presega pristojnosti njenega položaja.
Njeni nasprotniki ji očitajo tudi prestrukturiranje portfeljev Evropske komisije, kar je omogočilo, da so ključne odločitve ostale pod njenim nadzorom. Poleg tega je omahljiva francosko-nemška dvojica, ki je tradicionalno vodilna v EU, trenutno pretežno osredotočena na notranje zadeve. To ji omogoča večjo avtonomijo pri sprejemanju odločitev, tudi če se tem odločitvam posamezne prestolnice upirajo.
“Pravi pogovor bo o tem, kako daleč lahko gre Ursula von der Leyen,” je dejal eden izmed diplomatov EU. Diplomat se je skliceval na njene nedavne poteze glede Mercosurja in kitajskih električnih vozil.
Podporniki in kritiki njenega vodenja
Čeprav je von der Leyen deležna ostrih kritik, ima tudi močne podpornike. Med njimi je Manfred Weber, vodja Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu, ki podpira njen trud, da postavi evropske interese pred nacionalne.
“Evropska komisija je odgovorna za trgovinsko politiko, in v tem pogledu pozdravljam njeno vodstvo,” je dejal Weber. Dodal je, da je potreba po močnem vodstvu v EU zdaj večja kot kadarkoli prej.
Na drugi strani pa nekateri evropski poslanci in diplomati menijo, da njen pristop škoduje enotnosti EU. Francoski evropski poslanec Christophe Grudler je opozoril, da mora predsednica Komisije prilagoditi svoj slog vodenja. “Ne more pet let delati enostranskih potez. Igrati mora na karto soglasja in graditi mostove med državami članicami,” je dejal Grudler.
Pričakovanja od novega predsednika Evropskega sveta
Predsedovanje Evropskemu svetu je pred kratkim prevzel António Costa, nekdanji portugalski premier, ki vodi svoj prvi vrh. Na srečanjih z evropskimi voditelji pred prevzemom funkcije so ga številni prosili, naj ponovno vzpostavi ravnotežje med Evropsko komisijo in državami članicami.
Visoki diplomati upajo, da bo sodelovanje med Costom in von der Leyenovo bolj gladko kot z njenim predhodnikom Charlesom Michelom, s katerim je imela pogosto napete odnose. Kljub temu pa so nekateri dvomi ostali, še posebej po tem, ko je von der Leyen nedavno obiskala Turčijo brez Costinega sodelovanja. Ta poteza je dvignila obrvi med diplomati, ki opozarjajo, da takšno delovanje dodatno spodkopava enotnost vodstva v EU.
“Vodstvo v Evropskem svetu je v razsulu, in ona zapolnjuje ta vakuum,” je dejal eden izmed diplomatov.
Ključni izzivi za prihodnost
Von der Leyen bo kmalu soočena z zahtevno nalogo pridobitve podpore za nov sedemletni proračun EU, znan kot večletni finančni okvir (MFF). Proračun bo moral nasloviti vedno večje obrambne izdatke in potrebe po zelenem prehodu, kar bo zahtevalo soglasje vseh 27 držav članic.
“Dogovor o proračunu bo ključen za njeno dolgoročno zapuščino,” je dejal eden izmed diplomatov. Podpora ključnih držav članic, kot sta Francija in Nemčija, bo pri tem nepogrešljiva.
Poleg proračuna se bo von der Leyen morala soočiti tudi z naraščajočimi pritiski glede svojega načina delovanja. Čeprav ji njeni podporniki priznavajo odločnost in vizijo, pa njeni kritiki vztrajajo, da mora delovati bolj usklajeno in upoštevati interese vseh držav članic, ne le najmočnejših.
Portal24; Foto: EU parlament/Wikimedia