Električni polom: Zakaj Evropa ne bo dosegla svojih trajnostnih ciljev?
Vlade Evropske unije in Združenega kraljestva si prizadevajo, da bi do leta 2030 80 odstotkov vseh novih limuzin in SUV-jev bilo električnih, do leta 2035 pa naj bi bile vse nove limuzine in SUV-ji na električni pogon. Kljub tem ambicioznim ciljem pa napovedi kažejo, da se bo ta cilj zelo verjetno izjalovil. Delež električnih vozil bi naj do leta 2030 namreč dosegel le od 40 do 60 odstotkov.
Vrzel med cilji in napovedmi pomeni, da bodo politiki, proizvajalci in potrošniki soočeni z velikimi izzivi. Po mnenju Forbes-a bi lahko to težavo rešili le s prihodom poceni električnih avtomobilov za množični trg.
Nemški proizvajalci in regulacije
Nemški proizvajalci avtomobilov nasprotujejo uvedbi kvot, medtem ko nasprotniki sprostitve pravil opozarjajo, da bi takšne poteze spodkopale vodilni položaj Evrope na področju trajnosti in boja proti podnebnim spremembam. Investicijska banka UBS ocenjuje, da bodo Evropejci med letoma 2024 in 2030 kupili skoraj devet milijonov električnih vozil manj, kot je bilo pričakovano, kar bo še dodatno otežilo doseganje zastavljenih ciljev. UBS je znižal svojo napoved prodaje električnih vozil v Evropi na 8,3 milijona do leta 2030. Investicijsko raziskovalno podjetje Jefferies pa pričakuje, da bo do leta 2030 prodanih 6,8 milijona avtomobilov. Slednje bi sicer predstavljalo 50-odstotni tržni delež.
Trenutna prodaja in prihodnje napovedi
Trenutno znaša evropska prodaja električnih avtomobilov nekaj več kot 2 milijona letno, kar predstavlja 20 odstotkov trga. V Veliki Britaniji je vladna kvota za prodajo električnih vozil letos 22-odstotna. Prodaja se drži pri približno 17 odstotkih. Will Roberts, vodja avtomobilskih raziskav pri RHO Motion, pričakuje, da bodo do leta 2030 električna vozila predstavljala 51 odstotkov trga.
Roberts meni, da trenutni cilji EU ne bodo doseženi do leta 2030, tudi Velika Britanija svojih ciljev do takrat ne bo dosegla. Poleg tega dvomi, da bo 100-odstotni cilj do leta 2035 dosežen tako v Evropski uniji kot v Združenem kraljestvu.
Težave s cenovno dostopnostjo
Preden je EU uvedla program za spodbujanje nakupa električnih avtomobilov, so bila vozila osnovnega razreda na voljo za okoli 10.000 evrov, kar je omogočalo dostopnost novih vozil za povprečne Evropejce. Roberts izpostavlja, da evropski proizvajalci trenutno neradi vstopajo na ta nedonosni del trga. Peter Wells, profesor poslovne šole Cardiff, se strinja, da evropska industrija proizvaja napačno vrsto električnih avtomobilov in da bo neuspeh pri doseganju ciljev ogrozil strategijo podnebnih sprememb.
Kitajski električni avtomobili kot rešitev
Wells predlaga več možnosti, kako bi lahko evropska avtomobilska industrija premostila težave, med katerimi je tudi odpoved zaščite trga in omogočanje vstopa cenejšim, a boljšim kitajskim avtomobilom. Kitajski proizvajalci, kot je BYD s svojim modelom Seagull, ponujajo cenovno dostopne in kakovostne električne avtomobile, ki bi lahko zapolnili vrzel na evropskem trgu.
Pedro Pacheco, višji direktor raziskav pri skupini Gartner, opozarja, da neuspeh pri doseganju ciljev bo pokazal pomanjkanje motivacije za boj proti podnebnim spremembam v Evropi. Našteto pa bi lahko ogrozilo vodilni položaj EU na področju trajnosti. Poudarja, da je ključnega pomena, da se poskrbi za množični trg. Prehod na električna vozila brez slednega namreč ne bo mogoč.
[Vir: Index]; Portal24; Foto: Pexels