ECB obrestne mere v evroobmočju zvišal še šestič zapored
Svet ECB je glavne obrestne mere v evrskem območju dvignil še šestič zapored. Kljub zadnjim pretresom na finančnih trgih je ECB obrestne mere, kot napovedano zvišal za 0,5 odstotne točke.
Svet osrednje evrske denarne ustanove je od julija lani obrestne mere skupno zvišal za 3,5 odstotne točke. To je v rekordna dinamika v zgodovini območja skupne valute.
Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja je tako s 3,5 odstotka najvišja po oktobru 2008, ko se je začelo vztrajno zniževanje cene denarja v odzivu na izbruh svetovne finančne krize.
Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila je pri 3,75 odstotka. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita oziroma depozitna obrestna mera, ki je bila dolgo časa v negativnem območju, je pri 3,0 odstotka.
Svet ECB je na zadnjih zasedanjih jasno napovedoval dodatna zvišanja obrestne mere. Slednjemu so nato sledile tudi izjave vodilnih centralnih bančnikov.
Osrednji organ denarne politike v evrskem območju ostaja odločen, da zagotovi čimprejšnjo vrnitev inflacije na ciljno dvoodstotno raven v srednjeročnem obdobju.
Namesto izrecne napovedi dodatnega zvišanja je po novem navedel, da je “ob povišani ravni negotovosti pomen podatkovno podprtega pristopa sveta ECB-ja k sprejemanju sklepov o glavnih obrestnih merah še večji, saj bodo sklepi odvisni od ocene inflacijskih obetov v luči najnovejših ekonomskih in finančnih podatkov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti prenosa denarne politike”.
Nekateri analitiki so takšno omilitev napovedi dodatnih zvišanj napovedovali, še posebej po zadnjih pretresih v bančnem sistemu. Slednji so v Evropo pljusknili iz ZDA in se ta teden pokazali tudi na finančnih trgih. Težave nekaterih bank so v delu tudi posledica zaostrovanja denarne politike v razvitih državah.
“Bančni sektor je odporen”
Svet ECB-ja je zapisal, da natančno spremlja sedanje tržne napetosti in da se je, da ohrani cenovno stabilnost in finančno stabilnost v evrskem območju pripravljen odzvati, kot bo treba. “Bančni sektor v evrskem območju je odporen z močno kapitalsko in likvidnostno pozicijo,” zagotavljajo v svetu.
Ob tem navajajo, da je nabor orodij denarne politike ECB-ja dovolj obsežen, da zagotovi likvidnostno podporo finančnemu sistemu ter ohrani nemoten prenos denarne politike v bančni sistem in gospodarstvo.
ECB se je danes seznanil tudi z najnovejšimi napovedmi glede gospodarske rasti in inflacije. Te so povečini nekoliko ugodnejše.
Analitiki osrednje evrske denarne ustanove pričakujejo, da bo inflacija letos v povprečju znašala 5,3 odstotka. V zadnjih napovedih decembra lani so napovedovali inflacijo v višini 6,3 odstotka. V 2024 naj bi padla na 2,9 odstotka (decembra so napovedovali 3,4 odstotka), v 2025 pa naj bi dodatno nazadovala na 2,1 odstotka (decembrska napoved je bila pri 2,3 odstotka).
Za rast BDP-ja medtem strokovnjaki zdaj pričakujejo, da bo letos dosegla 1,0 odstotka, kar je 0,5 odstotne točke več od decembrske napovedi. V 2024 naj bi se nato okrepila na 1,6 odstotka in tam ostala tudi v 2025. Decembra je bila napoved za 2024 pri 1,9 odstotka, za 2025 pa pri 1,8 odstotka. Slabša napoved je po navedbah sveta posledica pričakovanih učinkov zaostrovanja denarne politike.
vir Foto: Pexels