Tretje zaporedno znižanje obrestnih mer
[MMC RTV SLO] – Svet Evropske centralne banke (ECB) se je na Brdu pri Kranju znova odločil za znižanje obrestnih mer na evrskem območju, kar je skladno s pričakovanji glede trenutnega gibanja inflacije. To je že drugo zaporedno znižanje v zadnjih mesecih in skupno tretje v letu 2024. Tokrat je bil padec obrestnih mer za 0,25 odstotne točke pričakovan, saj je inflacija v zadnjem obdobju precej upadla.
S tem znižanjem bo depozitna obrestna mera, ki je osrednja za evrsko denarno politiko, znašala 3,25 odstotka. Ostali ključni kazalci, kot sta obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila, bodo znašali 3,40 odstotka in 3,65 odstotka. Te nove stopnje bodo začele veljati 23. oktobra 2024.
Inflacija omogočila nadaljnje ukrepe
Razlogi za odločitev temeljijo na oceni inflacijskih pričakovanj in učinkov denarne politike na gospodarstvo in finančni sistem. Po zadnjih podatkih se inflacija v območju evra zmanjšuje v skladu s pričakovanji, kar omogoča nadaljnje prilagoditve denarne politike. Statistični urad Eurostat je objavil, da je bila inflacija v septembru na medletni ravni 1,7 odstotka, kar je še nižje od predhodne ocene. Gre za prvo inflacijo pod 2 odstotkoma po letu 2021, kar je pomemben mejnik, saj je cilj ECB stabilizirati inflacijo pri dveh odstotkih na srednji rok.
Svet ECB napoveduje, da bo inflacija v prihodnjih mesecih nekoliko zrasla, nato pa v prihodnjem letu postopoma padala nazaj proti ciljni vrednosti. Poudarjajo pa, da bodo obrestne mere še naprej ohranjali na dovolj restriktivni ravni, dokler ne dosežejo vzdržne vrnitve inflacije na želeno raven.
Decembrska seja bo ključna za prihodnje odločitve
V decembru bo Svet ECB znova pregledal podatke o inflaciji in gospodarski rasti. Christine Lagarde, predsednica ECB, je na novinarski konferenci pojasnila, da se bodo nadaljnje odločitve sprejemale na podlagi aktualnih podatkov s posameznih sej. Po njenih besedah so trenutno na pravi poti za zniževanje inflacije, vendar priznava, da inflacije še niso popolnoma ukrotili.
“Ali smo zlomili vrat inflaciji? Ne. Smo na poti, da to naredimo? Da,” je dejala Lagarde, pri čemer je izpostavila, da še vedno ostaja previsoka rast cen hrane, kar najbolj prizadene prebivalstvo.
Gospodarska negotovost in stabilnost evrskega območja
Kljub znižanju obrestnih mer, ECB ohranja restriktivno denarno politiko, saj ocenjujejo, da so gospodarski pogoji še vedno krhki. Rast gospodarstva je bila v zadnjem obdobju slabša od pričakovanj, a Lagarde je zagotovila, da v ECB-ju ne vidijo nevarnosti za recesijo na evrskem območju. Nekatera večja gospodarstva, kot je Nemčija, sicer doživljajo večje težave, vendar to ne pomeni, da so razmere enake v celotnem območju evra.
ECB bo tako tudi v prihodnjih mesecih pozorno spremljal gibanje inflacije in gospodarske aktivnosti, da bo lahko prilagajal ukrepe in ohranjal stabilnost cen. Avtomobilska industrija, ki jo je Lagarde posebej izpostavila, je ena izmed panog, kjer so težave najbolj opazne, kar pa ne velja za vse sektorje enako.
ECB se bo še naprej odzival na podatke in napovedi, a cilj ostaja jasen – vzdržno znižanje inflacije na raven 2 odstotkov. Decembrska seja bo ključna, saj bo Svet ECB takrat imel na mizi tudi nove napovedi glede gibanja inflacije in gospodarske rasti. Čeprav se pričakuje, da bo inflacija v prihodnjih mesecih še nihala, ostajajo v ECB optimistični glede dolgoročnih obetov stabilizacije cen na evrskem območju.
Portal24; Foto: Pixabay