DZ sprejel predlog za začetek ustavnih sprememb in dva pomembna zakona
Državni zbor (DZ) je na zadnji seji sprejel pomemben predlog za začetek postopka ustavnih sprememb, ki se nanašajo na imenovanje vlade, ter potrdil dva zakona, in sicer zakon o potnih listinah in novelo zakona o bančništvu, ki usklajuje slovenske predpise z evropskimi standardi, navaja MMC RTV SLO.
Za začetek postopka ustavnih sprememb je glasovalo 55 od 65 navzočih poslancev, devet jih je bilo proti. Predlog so podprli poslanci Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov (SD), Levice, poslanske skupine nepovezanih poslancev ter samostojna poslanca Mojca Šetinc Pašek in Dejan Kaloh ter poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža.
Proti so bili poslanci Nove Slovenije (NSi) in poslanec Slovenske demokratske stranke (SDS) Jože Tanko, medtem ko večina poslancev SDS prisotnosti na seji ni prijavila, kar je omogočilo zadostno podporo za začetek postopka, piše MMC RTV SLO. Za dejansko uveljavitev sprememb ustave bo v nadaljevanju potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev, za zdaj pa je bila za osnutek ustavnega zakona dovolj dvotretjinska večina navzočih.
Predlog za ustavne spremembe predvideva prenos potrjevanja ministrov z DZ na predsednika republike, ki bi imel pri tem bolj protokolarno vlogo. Prav tako bi odpravili možnost interpelacije posameznih ministrov, ohranili pa interpelacijo celotne vlade. Poleg tega število ministrstev ne bi več urejali z zakonom, temveč bi to postala pristojnost vsake vladne koalicije, zakon pa bi določal le pristojnosti in delovna področja vlade ter posameznih ministrstev.
Presenetljiva poteza SDS in odzivi koalicije
Razprava pred glasovanjem je razkrila zanimive premike v stališčih. Vodja SDS Janez Janša je tik pred glasovanjem pojasnil odločitev svoje stranke: “Naša poslanska skupina se je odločila, da bo danes omogočila nadaljevanje tega postopka in to kljub temu, da se s tekstom, ki je predlagan, ne strinjamo. Strinjamo pa se z namenom, da se poenostavi imenovanje vlade, menjave ministrov in s tem hitrejše funkcioniranje izvršilne oblasti.”
Janša je spomnil, da je SDS v preteklosti že trikrat predlagala podobne spremembe, a brez uspeha. “Ko smo danes poslušali to razpravo tudi s strani največje poslanske skupine, smo po dolgem času zaznali nekaj racionalnega jedra v tem, tako da danes te spremembe ne bomo podprli, ne bomo pa glasovali proti,” je dodal.
Po poročanju MMC RTV Slovenija je Janša izpostavil tudi potrebo po varovalkah v predlaganem sistemu. “Predstavljajte si vlado, ki ima v parlamentu močno večino, predsednik vlade predlaga menjavo ministra, predsednik države pa to zavrne,” je opozoril in spomnil na primer predsednika republike, ki ni podpisal imenovanja ambasadorja. “Če ste pripravljeni na to, da se te varovalke v sistem vključi, potem smo pripravljeni podpreti ustavno spremembo v tej smeri. Pozdravljamo dober namen, ker je pač očiten, mora pa biti rešitev prava,” je še dejal Janša, kar je presenetilo tudi koalicijo.
Pozitivno presenečenje
V koaliciji so potezo SDS pozdravili. Lucija Tacer iz Gibanja Svoboda je dejala, da so pozitivno presenečeni, saj to odpira možnost za pogovore o alternativah, ki jih je pripravila strokovna skupina. Po njenih besedah je razprava pokazala široko podporo spremembam glede zakonskega urejanja števila ministrstev in potencialnemu prenosu pristojnosti za imenovanje ministrov. Nasprotno pa je NSi vztrajal pri zavrnitvi predloga. Jožef Horvat je pojasnil: “Težko je spreminjati ustavo s koalicijo, ki krši ustavo, poslovnik in je do tega trenutka izgubila vso legitimnost.”
Po poročanju MMC RTV Slovenija je predlog septembra 2022 vložilo 56 poslancev Svobode, SD in NSi s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem iz NSi, a je slednja kasneje podporo umaknila. Horvat je med razlogi za nasprotovanje navedel kršitve poslovnika in ustave, kar po njegovem mnenju ne ustvarja pozitivne klime za spremembe. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je na to odgovorila, da DZ deluje v skladu z ustavo in poslovnikom, morebitne nepravilnosti pa je treba prijaviti pristojnim organom.
Neučinkovitost sistema in različna stališča poslancev
Lucija Tacer je poudarila, da je sedanji sistem imenovanja vlade neučinkovit. Strokovna skupina je zato pripravila tri možne osnutke sprememb, ki vključujejo bodisi le spremembo glede števila ministrstev bodisi prenos potrjevanja ministrov na predsednika republike, pri čemer bi lahko ohranili interpelacijo ministrov, ki je najbolj sporen del predloga. V SD so do predloga zadržani, saj bi zmanjšal vlogo DZ pri oblikovanju vlade, Meira Hot pa je opozorila na potrebo po jasnejši vlogi predsednika republike in ohranitvi interpelacije ministrov.
V Levici argumentov za pohitritev imenovanja vlade ne podpirajo, saj po mnenju Nataše Sukič nobena vlada doslej ni nastala v predolgem času. Prenos imenovanja ministrov bi po njenih besedah pomembno posegel v razmerje med vejama oblasti, zato ukinitve interpelacije ne podpirajo. Podpirajo pa odpravo zakonskega določanja števila ministrstev. Anže Logar iz poslanske skupine nepovezanih poslancev je spremembe podprl, a kritiziral koalicijo zaradi počasnosti in NSi zaradi nedoslednosti.
Poleg ustavnih sprememb je DZ sprejel tudi novelo zakona o bančništvu, ki prenaša evropske predpise o digitalni operativni odpornosti, kriptosredstvih in trajnostnem poročanju. Novela krepi bonitetni nadzor bank in uvaja nove finančne storitve, povezane s kriptosredstvi. Sprejet je bil tudi zakon o potnih listinah, ki uvaja novo vrsto potne listine EU za državljane v tretjih državah, ukinja prepoved hrambe elektronskih kopij potnih listov in uvaja obvezne digitalne fotografije.
Prilagoditve evropskim standardom in praktične novosti
Novela zakona o bančništvu, kot poroča MMC RTV Slovenija, prinaša pomembne spremembe za bančni sektor. Z direktivo o digitalni operativni odpornosti se nadgrajujejo pravila notranjega upravljanja bank in načrti sanacije, Banka Slovenije pa bo ocenjevala tveganja, razkrita pri testiranjih. Uredba o trgih kriptosredstev uvaja možnost izdajanja elektronskega denarja in žetonov ter storitve, povezane s kriptosredstvi, kar bankam odpira nove priložnosti.
Zakon o potnih listinah pa po besedah državne sekretarke Helge Dobrin prinaša praktične izboljšave. Poleg nove potne listine EU zakon omogoča preverjanje veljavnosti potnih listov prek portala eUprava, poenostavlja postopke soglasja staršev za izdajo potnih listov otrokom in uvaja obvezne digitalne fotografije, ki jih bodo posneli pooblaščeni fotografi. Kljub temu bodo izjeme za klasične fotografije še naprej mogoče.
Portal24; Foto: Matija Sušnik DZ