DZ sprejel novelo zakona o zdravniški službi med stavko

Državni zbor (DZ) je na izredni seji s 49 glasovi za in 26 proti sprejel vladno novelo zakona o zdravniški službi, ki določa obveznosti zdravnikov med stavko. Cilj novele, vložene po nujnem postopku, je zmanjšati negativne posledice dolgotrajne zdravniške stavke, ki poteka že od 15. januarja.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje, Denis Kordež, je izpostavil, da je zaradi stavke delovanje zdravstvenega sistema neučinkovito in negotovo. “Pravica do stavke po ustavi ni absolutna in je omejena z pravicami drugih, kot so pravica do zdravstvenega varstva, do socialne varnosti in pravice invalidov,” je poudaril Kordež. Dodal je, da predlog zakona ščiti ključne pravice, ki pretehtajo prizadete pravice stavkajočih, ter je utemeljen tudi z vidika sorazmernosti.

Z novelo zakona morajo zdravniki v času stavke ostati na delovnem mestu in opravljati ključne naloge. Med te spadajo triažni pregledi in izdajanje nujnih zdravniških potrdil, da ne bi prišlo do ogrožanja zdravja ljudi ali premoženja ter škodljivih in nepopravljivih posledic.

Razprava

Poslanske skupine so v razpravi izpostavile pomen predloga za zagotavljanje kontinuiranega dostopa do vitalnih storitev, opredeljujejo pa tudi minimalni obseg delovnega procesa med stavko, s čimer se natančneje določa obseg pravice zdravnikov do stavke.

V SD-ju so izpostavili, da stavkovne dejavnosti zdravnikov resno ogrožajo zdravje pacientov, zlasti dostop do ginekoloških storitev, ki je že tako omejen in ga stavka še dodatno krni. Zaradi tega so predlagali, da se opredelijo najnujnejše zdravstvene storitve, ki morajo potekati neovirano.

V Levici so kritično nastopili proti zdravniškemu sindikatu Fides, ki po njihovih besedah stavka za višje plačne razrede najbolje plačanih zdravnikov. Opozarjajo tudi na nevoljnost Fidesa, da se v pogajanjih združi z drugimi zdravstvenimi sindikati, in pripisujejo njihovo stavko političnim motivom zaradi trenutne levosredinske vlade.

Opozicija je izrazila nezadovoljstvo nad neizpolnjevanjem vladnih obljub. V SDS-u so spomnili na sporazum o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti, kjer se je vlada zavezala, da bo do aprila 2023 oblikovala nov plačni steber, kar ni bilo storjeno. Podobno v NSi-ju izpostavljajo neizpolnitev obljub, kot je urejanje zdravstvenih razmer, ki so jih dodatno zamajale naravne katastrofe, za katere vlada trdi, da so krive za izpolnjevanje zavez.

Prav tako so bili na izredni seji DZ obravnavani predlogi sprememb zakonov o obnovi ter interventnih ukrepih, ki jih je predlagala SDS. Ti predlogi so bili namenjeni zaščiti kmetijskih zemljišč in širjenju kroga upravičencev do predplačil za obnovo po naravnih nesrečah. Oba predloga sta bila zavrnjena že na matičnih odborih, zaradi česar do glasovanja na plenarni seji ni prišlo.

[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Matija Sušnik/DZ