DZ potrdil rebalans proračuna za leto 2023
Državni zbor (DZ) je s potrditvijo rebalansa proračuna za leto 2023. Noveli, ki predvideva preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja so tako prižgali zeleno luč. Rebalans proračuna je bil potrjen s 53 glasovi. Odhodki se pri tem znižajo za 609 milijonov evrov, vendar ostajajo na rekordnih 16,1 milijarde evrov. S spremembo se pričakuje zmanjšanje primanjkljaja pod tri milijarde evrov.
Poslanci so glasovali o predlogu rebalansa državnega proračuna, o katerem so že razpravljali v sredo. Predlog rebalansa je podprlo 53 poslancev koalicije in oba poslanca narodnosti. 28 navzočih poslancev opozicijskih strank SDS in NSi je glasovalo proti. Na glasovanju je bilo skupno prisotnih 81 poslancev in poslancev.
Rebalans proračuna prinaša zmanjšanje odhodkov za 609 milijonov evrov, na nekaj manj kot 16,1 milijarde evrov. Pričakuje se tudi zmanjšanje prihodkov na 13,1 milijarde evrov oz. za 233 milijonov evrov manj kot prej. Posledično naj bi državna blagajna končala leto s primanjkljajem v višini 2,9 milijarde evrov.
Razlog za rebalans je reorganizacija vlade na začetku letošnjega leta, zaradi katere so se spremenila delovna področja več ministrstev, hkrati pa se jim je pridružila tri nova. Finančni minister Klemen Boštjančič je poslancem pojasnil, da skupni kadrovski načrt ni bil povečan, ampak so zgolj prerazporedili 600 javnih uslužbencev. Premier Robert Golob pa meni, da rebalans potrjuje optimizem, ki ga je lansko jesen izrazil ob sprejemu letošnjega proračuna. Izjavil je: “Ne samo, da ni nobene recesije, ne samo, da je bila energetska kriza uspešno obvladana, primanjkljaj na samo 4,5 odstopa bruto domačega proizvoda.”
Koalicijske poslanske skupine Svoboda, SD in Levica vidijo rebalans kot ustrezen odziv na aktualne zahteve in negotove razmere. Poslanci opozicijskih strank SDS in NSi pa so v razpravi izrazili kritičnost do predloga.
Poslanski skupini SDS-a in NSi-ja sta s poskusom vložitve 12 dopolnil znotraj proračunske porabe poskušali prerazporediti nekaj več kot 188 milijonov evrov, vendar nobeden od njih ni prejel zadostne podpore. Opozarjali so na visok primanjkljaj in pozivali k uvedbi ugodnejše davčne politike.