Dvojina: jezikovna past ali umetnost laganja?
Slovenci smo lahko ponosni na marsikaj. Na Triglav, Kranjsko klobaso, Pogačarja, Dončiča, kurente, Plečnika, kranjsko sivko, Postojnsko jamo, prekmursko gibanico, dobro vino, … Vendar pa je morda še najbolj fascinanten zaklad naše kulture prav jezikovna posebnost, ki je ne najdete kar tako v vsakem jeziku. Gre za dvojino. Ta jezikovni dragulj je tako zelo poseben, da ima z njim marsikdo težave. Očitno celo naš predsednik vlade, pa se kiti z doktorskim nazivom.
Robert Golob, ki se tako rad hvali z neomadeževanim in pretehtanim načinom vladanja, je namreč nedavno spet padel v težave, tokrat jezikovne. Saj veste, kako je, ko imate v mislih eno stvar, izgovorite pa nekaj čisto drugega. Lapsus, kajne? No, to se je zgodilo tudi njemu, ko je začel izpostavljati časovnico v zgodbi o njegovem poznanstvu s Tatjano Bobnar. Ali bolje rečeno, s Tatjano Bobnar in Boštjanom Lindavom. Kar je, kot se je izkazalo, bistvena razlika. Ampak pojdimo lepo po vrsti.
Če se Robert Golob še kdaj zaplete, naj preide na angleščino. V angleščini je lažje, saj je tam dvojina že davno odšla v pozabo. Če ne bo več dvojine, ne bo več zmešnjav!
Golob je po prvih obtožbah Tatjane Bobnar na njegov račun, ob njenem odstopu s položaja notranje ministrice konec leta 2022, izjavil, da Bobnarjeve ni poznal pred imenovanjem. Da ga je torej nekakšna nadnaravna sila (beri: strici iz ozadja) obdala z ljudmi, za katere ni imel pojma, kdo so, in jih postavila na pomembne položaje.
Ko je pred dnevi Policija vložila kazensko ovadbo z očitki o koruptivnem delovanju, je Golob na tiskovni konferenci pojasnil, da ni samo on opletal z “janšisti” in zahtevami po čiščenju le-teh. Tatjana Bobnar naj bi že zdavnaj pred imenovanjem prišla k njemu (vsaj dvakrat!) s seznami “janšistov” in se mu udinjala za ministrico z obljubami, da točno ve koga in kako je potrebno odstraniti. Torej – poznal jo je. Ampak, kako? Saj je vendar rekel, da je ni poznal!
No, tukaj pride na vrsto čarobna dvojina. Novinarji so ga namreč povprašali o tem očitnem nasprotju in Golob je pojasnil, da gre za njegovo slabo uporabo dvojine. Da je Tatjano Bobnar seveda poznal že pred volitvami, toda govoril naj bi o Boštjanu Lindavu, ki ga pa ni poznal …
Zdaj je jasno. Kriv je slovenski jezik. Dvojina očitno ni le posebnost slovenskega jezika, temveč tudi izvrstno orodje za politično gimnastiko. Pa pojdimo še malo dlje. Dvojina, kot jo uporabljamo Slovenci, je za tujce res pravo čudo. Niti Angleži niti Francozi nimajo takšne razkošne jezikovne zanke, kjer morate ločiti med tem, ali gre za eno, dve ali več oseb. Pri nas pa, če imaš opravka z dvema človekoma – hop! – vklopiš dvojino. Ali pa jo izklopiš, če ti to ustreza. Na primer, če bi Golob rekel: “Tatjano sem poznal, Boštjana pa nisem,” bi to lahko bil problem. Če pa preprosto reče, da mu dvojina povzroča preglavice, je stvar kar naenkrat rešena. Ne gre več za laž, temveč za neznanje slovnice. Ali pač?
Če pogledamo malce širše, ta dvojinski zaplet s Tatjano Bobnar in Boštjanom Lindavom kar naenkrat postane simptom širšega političnega fenomena. Dvojina ni več le slovnični konstrukt. Očitno je tudi politično orodje, s katerim lahko zamegliš resnico. Če se znajdeš v težavah, preprosto zamešaš dvojino z množino ali ednino in voilà – ljudje so zmedeni, ti pa izpadeš jezikovni in politični mojster ter mirno vladaš dalje.
In tukaj se skriva kleč. Namesto da bi bili politiki odgovorni za svoje besede in dejanja, lahko po novem krivdo preložijo kar na jezik. V primeru Roberta Goloba je to postal izgovor brez primere. Seveda ga razumemo. Kdo pa ni že kdaj zamešal dvojine? Morda ste svoji dragi kdaj rekli, da “greva na večerjo”, ko ste v resnici mislili, da boste šli sami. Nič posebnega, kajne?
Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav sta kot dvojec v tej zgodbi postala izgovor par excellence, da se Golob izogne odgovoru na bistveno vprašanje: Zakaj je najprej rekel, da Bobnarjeve ni poznal, nato pa priznal, da sta se srečevala že pred volitvami? Očitno so včasih politična poznanstva tako zmedena, naporna in številna, da potrebuješ dodatno uro slovenščine, da se jih sploh spomniš.
Dvojina namreč ni samo slovnični konstrukt. Očitno je tudi politično orodje, s katerim lahko zamegliš resnico.
In če se Robert Golob res še kdaj zaplete, mu predlagam super preprosto rešitev: naj preide na angleščino. V javnih nastopih je že večkrat pokazal, da mu gre dobro od rok. V angleščini je lažje, saj je tam dvojina že davno odšla v pozabo. Če ne bo več dvojine, ne bo več zmešnjav!