V tokratni duhovni misli bo duhovnik Benedikt Lavrih razmišljal o vprašanjih odnosov, razdeljenosti in naših osebnih drž. Evangeljski odlomek nas postavi pred resnico, da vera ne prinaša vedno miru, ampak tudi nasprotja – celo med najbližjimi. Kristjan je poklican, da kljub temu ohranja ljubezen, sprejemanje in spoštovanje kot temelj svojega delovanja v svetu.
Kakšen ogenj dajemo ?
Poglej, kakšni so? V cerkev hodijo, pa se kregajo, opravljajo, napadajo in še kaj. Danes Kristus v evangeliju govori o nasprotjih, nemiru, skreganosti med najbližjimi.
Resnica je, da smo kristjani zelo krhki in nemočni prav na tem področju. Veliko družin danes trpi, ker starši želijo, da bi njihovi otroci hodili v cerkev in nadaljevali njihovo pot vere. Vemo, da imajo otroci svojo pot hoje in da je vera milost, božji dar. Nekomu je dano, da veruje, drugemu ni. Kaj se zgodi v družini, da so zaradi Jezusa skregani in se ne pogovarjajo? Otroci ne pridejo domov, starši pričakujejo, kar jim ne morejo dati.
Spori so tudi znotraj krščanske skupnosti. Če nekdo ne razmišlja, in dela tako kot naj bi, ni sprejet in ga ne sprejmemo.
Kristjan naj bi imel široko srce, sprejemanja različnosti
Ljudje okrog nas bodo vedno različni. Kristjani se moramo učiti Jezusove drže. Jezus je šel k izgubljenim ovcam. Jezus je iskal zapuščene in osamljene. Kristjanom manjka širine. Vse moramo sprejemati, takšen in drugačne. Ljudje ne morejo biti vedno po naši podobi. Sprejemamo tiste, ki so nam všeč, potrebujejo ljubezni tisti, ki so na robu, osamljeni in zapuščeni.
Jeremija je danes primer, dajmo, odstranimo ga. Znebiti se ljudi, ki nam niso všeč je najlažja pot. Nič pa nismo naredili dobrega, če to delamo. Včasih se le najdejo po božji previdnosti ljudje, ki rešujejo in pomagajo.
Kristjan naj se zave, da je ljubezen na prvem mestu in vedno izhajajmo iz nje.
Človek je dobro bitje, človek je božje bitje. Tako smo vsi naravnani, da uresničujemo dobroto in jo delimo. Po krstu smo prejeli Jezusovo ljubezen in naj bi jo izžarevali, jo delili. Na različne načine smo deležni ljubezni. Ljubezen dobiva pravo moč, ko jo delimo in dajemo. Hitro se pojavijo grde besede o bližnjih. Imenujemo jih bedake in norce.
Kdo ima pravico vzeti človeku dostojanstvo? Nihče nima pravice obsojati. Tak način prinaša samo hudega duha. Vsaka negativna misel in drža do bližnjih podira odnose.
Najprej začnimo pri sebi
Borba z lastnim grehom. “Niste se še do krvi uprli v boju za greh”. Tako sveti Pavel odločno in jasno piše Hebrejcem. Borba z grehom je brez Kristusa težka zgodba. Bolj bomo blizu Jezusu, več bo v nas moči in duha za borbo proti grehu. Odločitev je stvar vsakega posameznika. Ali želimo kaj spremeniti? Opazujemo sami sebe in kaj je resnica našega bitja in odnosov do bližnjih, vseh, tistih, ki jih imamo radi, še posebej pa do tistih, ki jih ne maramo?
Naše merilo, naj bi bilo, kako bi naredil Kristus? Kakšen način bi On izbral? Poskušajmo se truditi v to smer in drug drugemu dajmo zgled. Medsebojno se podpirajmo, to je tudi dobra pot spoštovanja bližnjih.
Benedikt Lavrih, duhovnik
Foto: Zajem zaslona