Državni zbor je sprejel Zakon o individualnih naložbenih računih, ki uvaja novo možnost za dolgoročno varčevanje fizičnih oseb na kapitalskih trgih. Namen zakona je spodbuditi vlaganja prihrankov prebivalstva, okrepiti slovenski trg kapitala in razširiti vire financiranja gospodarstva.
Po navedbah Ministrstva za finance zakon prinaša preprostejše, preglednejše in stroškovno ugodnejše vlaganje, hkrati pa uvaja administrativne in davčne olajšave za vlagatelje.
“Zakon je nastal v procesu tvornega sodelovanja z regulatorjem (Agencijo za trg vrednostnih papirjev – ATVP) in deležniki na trgu, zato verjamemo, da predstavlja dobro podlago za razpršitev prihrankov prebivalstva in okrepitev trga kapitala,” so zapisali na Ministrstvu za finance.
Spodbujanje dolgoročnega varčevanja
Slovenski varčevalci imajo v primerjavi z drugimi državami Evropske unije večino svojih prihrankov naloženih v bančnih depozitih, medtem ko je delež naložb v finančnih instrumentih razmeroma nizek.
“Izrazita prevlada bančnih depozitov v primerjavi z razvitejšimi državami EU kaže na neizkoriščen potencial drugih oblik varčevanja, predvsem prek trga kapitala,” poudarjajo na ministrstvu. Takšna struktura varčevanja po njihovem mnenju omejuje razvojni potencial gospodarstva.
Ne spreglejte
Zato zakon uvaja individualni naložbeni račun (INR) kot novo obliko trgovalnega računa, ki je zasnovan za dolgoročno varčevanje v finančnih instrumentih. INR bo fizičnim osebam, ki so davčni rezidenti Slovenije, omogočal vlaganje pod natančno določenimi pogoji.
“Odpre ga lahko fizična oseba, ki je davčni rezident Slovenije, in sicer samo enkrat. V prvem letu bo lahko imetnik vložil največ 20.000 evrov, vsako nadaljnje leto pa največ 5000 evrov oziroma še dodatnih 5000 evrov, če jih bo vložil v finančne instrumente slovenskih izdajateljev. Skupna vsota vplačil ne sme preseči 150.000 evrov,” določa zakon.
Davčne ugodnosti in zaščita vlagateljev
Ključne prednosti INR vključujejo poenostavljene postopke za obračunavanje in plačevanje davčnih obveznosti ter ugodnejšo davčno obravnavo. “Dohodki z INR so v sprejetem zakonu opredeljeni kot nova podskupina dohodkov iz kapitala, za katere bo veljal poenostavljen način obračunavanja in plačevanja davka.
Za spodbujanje dolgoročnega varčevanja se uvaja nižja, 15-odstotna davčna stopnja ter popolna oprostitev plačila davka pri prvem izplačilu z INR po 15 letih, če v vmesnem obdobju ni bilo izplačil. Davčni odtegljaj bo izvedel sam ponudnik INR,” pojasnjujejo na ministrstvu.
Zakon prav tako zagotavlja fleksibilnost, na primer v primeru, če imetnik računa preneha biti davčni rezident Slovenije. V takem primeru lahko zahteva mirovanje INR za največ 10 let, če na računu ob podaji zahteve ni sredstev.
Poleg tega zakon vsebuje natančne določbe o pogodbi o INR, razkrivanju stroškov in drugih informacij, pomembnih za vlagatelje, ter ureja nadzor nad ponudniki. ATVP bo vodila register ponudnikov INR, Finančna uprava Republike Slovenije pa register imetnikov.
Uvedba INR je del Strategije razvoja trga kapitala v Sloveniji za obdobje 2023–2030, ki jo je vlada sprejela marca 2023. Namen strategije je okrepiti trg kapitala in omogočiti bolj raznolike možnosti za financiranje gospodarstva.
Miha D. Kovač
Foto: Matija Sušnik / DZ