Državni svet je na 22. izredni seji, ki je potekala na pobudo Interesne skupine negospodarskih dejavnosti, odločal o predlogu odložilnega veta na Zakon o psihoterapevtski dejavnosti (ZPtD). Zakon, ki ga je Državni zbor sprejel 23. oktobra na 35. seji, je bil ponovno poslan v parlamentarno odločanje, potem ko so svetniki s 13 glasovi za in 11 proti podprli veto.
Predlog je predstavil državni svetnik Jožef Školč. Poudaril je, da je bila pobuda za veto vložena, ker „zakonskim rešitvam, ki jih spremljajo resni strokovni, sistemski in etični pomisleki, nasprotuje večji del zdravstvene stroke“.
Spomnil je, da je bila na skupni seji dveh komisij Državnega sveta ugotovljena nujnost sistemske ureditve področja psihoterapije, vendar „se pogledi na ustrezno ureditev bistveno razlikujejo“.
Po njegovih besedah klinični psihologi, psihiatri in pedopsihiatri opozarjajo, da je bil zakon pripravljen brez širše strokovne razprave in da uvaja rešitve, ki lahko ogrozijo varnost pacientov, proračun in kakovost zdravstvene obravnave.
Sporna je predvsem opredelitev psihoterapije kot zdravstvene dejavnosti, saj „zabriše mejo med svetovanjem in zdravljenjem duševnih motenj ter ustvarja vzporedni, pomanjkljivo urejen zdravstveni sistem“, so navedli predlagatelji veta.
Opozorila stroke in pomanjkljivosti zakona
V razpravi so svetniki izpostavili, da zakon določa prenizke standarde usposobljenosti psihoterapevtov. Zakon bi po njihovih besedah omogočil, da posamezniki brez strokovnega izpita in pripravništva po kratkem usposabljanju delujejo samostojno, kar predstavlja resno tveganje za zdravje ljudi. „Zakon ne postavlja jasne ločnice med preventivo, svetovanjem in zdravljenjem,“ so dodali.
Poudarili so tudi, da je zakon v nasprotju z Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028, obenem pa naj bi bil finančno težko izvedljiv. Po ocenah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije bi bilo potrebnih med 20 in 40 novih timov psihoterapevtov letno, za kar pa ni zagotovljenih sredstev.
Zakon so po navedbah Državnega sveta zavrnili ali do njega izrazili resne pomisleke številni strokovni organi – več kot 40 razširjenih strokovnih kolegijev, klinični centri, Zdravniška zbornica Slovenije, strokovna združenja, pedagoške in filozofske fakultete ter celo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
Predlagatelji veta so opozorili tudi, da zakon „neprimerno vključuje psihoterapijo v šolski prostor, kjer že delujejo svetovalne službe“. Poleg tega predvideva širitev psihoterapije v druge javne sisteme, kot so socialno varstvo, pravosodje in obramba, kjer so podporne strukture že vzpostavljene.
Po njihovem mnenju bi bilo področje bolje urediti „v obliki svetovalne pomoči pri duševnih stiskah izven zdravstva, medtem ko bi psihoterapijo kot zdravljenje duševnih motenj izvajali le zdravstveni delavci z ustrezno medicinsko ali psihološko izobrazbo“.
Na podlagi navedenih argumentov so svetniki in svetnice sprejeli zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o zakonu.
Pobude za ukrepanje v jugovzhodni Sloveniji
V nadaljevanju seje je Državni svet obravnaval še pobude državnega svetnika Marka Lotriča glede nujnosti sistemskega odziva države na zaostrene varnostne in socialne razmere v jugovzhodni Sloveniji.
Pobude med drugim predlagajo, naj Vlada Republike Slovenije „na podlagi aktivnega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi nemudoma pristopi k reševanju zaostrenih varnostnih razmer na podlagi strogega izvajanja predpisov ter pooblastil v zvezi z nevarnostmi, ki jih predstavljajo deviantni posamezniki in organiziran kriminal“.
Poseben poudarek naj se po besedah predlagateljev da „spoštovanju pravnega reda in zagotavljanju varnosti, zdravja, življenja in premoženja“.
Druga pobuda poziva vlado, naj „aktivno pristopi k reševanju vprašanja socializacije romskih otrok in njihovega vključevanja v izobraževalni proces ter spodbujanja delovne aktivnosti pripadnikov romske skupnosti“. Ob tem naj se zagotovi „strogo izvajanje predpisov s področja trga dela in socialnih transferjev“, kar bi lahko zmanjšalo zlorabe sistema javnih sredstev in zmanjšalo kazniva dejanja.
Lotrič je predlagal tudi vzpostavitev posebnega koordinacijskega telesa na ravni države, „s sedežem v eni izmed lokalnih skupnosti s področja jugovzhodne Slovenije“, ki bi omogočilo hitrejše medresorsko usklajevanje in pripravo kriznih ukrepov.
Državni svet je predlagal, naj Državni zbor pri obravnavi zakonodaje, povezane s preprečevanjem nasilja in vključevanjem romske skupnosti, „upošteva trenutno izredno zaskrbljujoče stanje“ ter si prizadeva za sprejem ukrepov „v najkrajšem možnem času“.
Kritika neučinkovitosti dosedanjih ukrepov
Lotrič je pojasnil, da razmere v jugovzhodni Sloveniji že dolgo presegajo lokalne okvire in pomenijo resno vprašanje nacionalne varnosti. „Kljub dolgoletnim opozorilom lokalnih skupnosti in Državnega sveta država še ni vzpostavila učinkovitega sistemskega odziva,“ je opozoril.
Pojasnil je, da so Državni svet in njegove komisije večkrat podprli pozive županov enajstih občin jugovzhodne Slovenije, med drugim tudi njihove zakonodajne pobude iz avgusta 2023, ki so obravnavale področja socialne politike, trga dela, izobraževanja in vozniških dovoljenj. Kljub podpori Državnega sveta so bili predlogi v Državnem zboru večinoma zavrnjeni ali sprejeti v okrnjeni obliki. Vlada pa obljubljenih alternativnih rešitev do danes ni pripravila.
„Podobno neuspešne so bile tudi novejše pobude poslanske skupine NSi, sprejete le delno,“ je dodal. Po njegovih besedah kljub delni potrditvi predlogov razmere ostajajo kritične, kar potrjuje tudi nedavni tragični dogodek v Novem mestu.
„Nedavno dogajanje v Novem mestu, ki je imelo za posledico smrt posameznika, je več kot jasno pokazalo, da so trenutno veljavni ukrepi neučinkoviti,“ je poudaril Lotrič. „Izgubljenega je bilo že preveč časa, v katerem bi se lahko mirneje iskalo ustrezne rešitve, na kar so lokalne skupnosti opozarjale že leta. Zdaj preostane zgolj še iskanje kriznih ukrepov, s katerimi se nikakor ne sme odlašati,“ je dodal.
Poziv k takojšnjemu ukrepanju
Državni svet je ob koncu razprave poudaril, da je učinkovito reševanje razmer v jugovzhodni Sloveniji ključno za ohranitev zaupanja državljanov v pravno državo in enakost vseh pred zakonom.
„Država mora zagotoviti, da se noben del prebivalstva ne počuti zapuščenega ali brez zaščite,“ so poudarili.
Zato Državni svet poziva Vlado in Državni zbor, „da v skladu s svojimi pristojnostmi aktivno pristopita k reševanju nastalih razmer, saj je vsakršno odlašanje s konkretnimi in učinkovitimi ukrepi z vidika razvite sodobne družbe nesprejemljivo“.
Ob začetku izredne seje so se državni svetniki spomnili pokojnega Aleša Šutarja in mu namenili minuto molka. Pri obravnavi druge točke dnevnega reda je svetnike nagovoril tudi župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni.
Foto: Državni svet