Državni svet izglasoval veto na preimenovanje praznika vrnitve Primorske
Državni svet je izglasoval odložilni veto na spremembe zakona o praznikih in dela prostih dnevih, ki bi praznik vrnitve Primorske k matični domovini preimenoval v praznik priključitve. S tem je 20 državnih svetnikov podprlo veto, medtem ko jih je pet glasovalo proti. Državni zbor bo moral o zakonu znova odločati, za potrditev pa bo tokrat potrebnih najmanj 46 glasov.
Preimenovanje praznika je predlagala skupina koalicijskih poslancev, vodila pa jo je poslanka SD Meira Hot. Državni zbor je spremembe zakona izglasoval prejšnji teden, tik pred praznikom vrnitve Primorske k matični domovini, ki se praznuje 15. septembra. Po novem naj bi bil praznik preimenovan v praznik priključitve, saj so predlagatelji prepričani, da poimenovanje “vrnitev” ne ustreza zgodovinskim dejstvom.
Po mnenju predlagateljev praznika Primorci že od nekdaj praznujejo priključitev in ne vrnitve, kar naj bi dokazovali tudi pisni viri. Meira Hot je poudarila, da gre za pomemben del primorske tradicije in kolektivne identitete, ki je dosedanje poimenovanje ne odraža pravilno.
Državni svetniki izrazili nasprotovanje
Vendar se večina državnih svetnikov s to spremembo ne strinja. Predlagatelj veta, Branko Tomažič, je opozoril, da med Primorci glede poimenovanja ni bila izvedena nobena raziskava ali referendum. Po njegovem mnenju zgodovinarji, ki podpirajo spremembo, to počnejo iz ideoloških razlogov. Tomažič je poudaril, da je bila Primorska vedno del slovenskega narodnega ozemlja, zato bi bilo pravilneje govoriti o vrnitvi k matični domovini, ne pa o priključitvi.
Svetniki so v razpravi dodali, da je bila Primorska, ki je bila pred prvo svetovno vojno del slovenskega narodnostnega ozemlja, leta 1947 vrnjena Sloveniji z mednarodno Pariško mirovno pogodbo. Spremembo zakona so označili za nepotrebno in škodljivo, saj bi lahko imela neugodne mednarodno-pravne posledice, zlasti v odnosih z Italijo.
Med svetniki sicer ni bilo enotnega mnenja. Nekaj svetnikov, med njimi Matjaž Štolfa, je v razpravi poudarilo, da Primorci praznik že dolgo časa praznujejo kot praznik priključitve in ne vrnitve. Po njegovem mnenju poimenovanje “vrnitev” ne odraža realnosti, saj Primorska pred tem ni bila del slovenske države, zato tudi ne more biti vrnjena.
Državni zbor bo moral sedaj o zakonskih spremembah odločati znova. Za potrditev sprememb bo tokrat potrebnih najmanj 46 glasov, kar bo ključnega pomena za nadaljnjo usodo predloga.
[Vir: STA]; Portal24; Foto: Državni svet