Državni proračun v petih mesecih zabeležil 226 milijonov evrov primanjkljaja
Državni proračun se je v prvih petih letih letošnjega leta zmanjšal v višini 226 milijonov evrov, 209 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani. Fiskalni svet je sporočil, da je bilo gibanje v proračunu slabše kot lani. Skupni primanjkljaj v tem obdobju je bil večji za 209 milijonov evrov v primerjavi z lanskim letom. Če bi izvzeli interventne ukrepe, bi proračun imel presežek. Vendar bi bil ta presežek manjši za 293 milijonov evrov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Takrat je znašal 531 milijonov evrov.
Večji primanjkljaj je predvsem posledica nižje rasti prihodkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Največji vpliv na to ima padec prihodkov od davka na dohodek pravnih oseb zaradi visoke osnove iz prejšnjega leta. Delno pa tudi višja rast stroškov dela, ki je posledica dviga plač, dogovorjene jeseni, je bilo zapisano v mesečni objavi Fiskalnega sveta.
V maju je bil primanjkljaj državnega proračuna po začasnih podatkih 133 milijonov evrov
Prihodki v prvih petih mesecih letošnjega leta so bili nižji za dva zadetka in tako znašali 5,2 milijarde evrov. Ta upad je predvsem posledica nižjih prihodkov od davka na dohodek pravnih oseb, evropskih ter nedavnih prihodkov ob vplivu visoke osnove iz prejšnjega leta.
Rast prihodkov od DDV-ja, ki se je umirjala v drugi polovici lanskega leta, se je v zadnjih mesecih stabilizirala na nižjih ravneh. To je deloma posledica visokega učinka osnove, znižane stopnje DDV-ja za energente ter povečane negotovosti pri visoki inflaciji. Prihodki od trošarin so se v zadnjih mesecih okrepili zaradi dviga trošarin na energente in tobačne izdelke.
Prihodki od dohodnine so bili nižji za 2,2 odstotka, kar je posledica predvsem dviga povečanja za občine in nadaljnjega znižanja davčne obremenitve. Prihodki od davka na dohodek pravnih oseb so se zmanjšali za 15,9 odstotka, kar je večinoma posledica visoke osnove iz prejšnjega leta.
Prihodki od evropskih sredstev ostajajo medletno nižji. Iz po oceni Fiskalnega sveta preveč optimističnih projekcij v rebalansu izhaja, da naj bi bilo v naslednjih sedmih mesecih pridobljenih več sredstev kot v vsem lanskem letu.
Ukrepi za blažitev draginje
V prvih petih mesecih letošnjega leta so bili ukrepi za blažitev draginje ocenjeni na 362 milijonov evrov. Skupni proračunski odhodki v tem obdobju so znašali 5,426 milijarde evrov, kar predstavlja dvakratno povečanje glede na isto obdobje lani. Odhodki brez uporabe intervencijskih ukrepov so se povečali za 6,6 odstotka.
Odhodki za protikoronske ukrepe so tako zabeležili 101 milijon evrov. V proračunskem rebalansu je za ta namen za letošnje leto namenjenih 371 milijonov evrov Največji delež odhodkov v letošnjem letu predstavlja nadomestilo plač. In sicer zaradi izolacije (46 milijonov evrov) stroškov in stroškov testiranja (34 milijonov evrov).
Po podatkih Fiskalnega sveta je bil učinek ukrepov za blažitev draginje v prvih petih mesecih letos ocenjen na 362 milijonov evrov. Po sprejetem proračunskem rebalansu naj bi učinek za celotno leto znašal 1,089 milijard evrov. Če učinka odhodkov za ukrepe proti epidemiji v draginji ne bi uporabili, bi imeli presežek v višini 238 milijonov evrov.