Države Zahodnega Balkana, ki si že več kot desetletje prizadevajo za članstvo v Evropski uniji, se soočajo z novimi zamudami na poti do polnopravnega članstva. Pred vrhom EU o širitvi, ki bo 4. novembra je proces v zadnjih letih sicer izgubil zagon, zaradi česar v številnih državah regije narašča razočaranje nad Brusljem.
Status kandidatke za članstvo v EU ima trenutno devet držav, sedem med njimi pa je že začelo pristopna pogajanja. Kljub temu se proces odvija bistveno počasneje kot v preteklosti. Albanija in Srbija sta prošnji vložili leta 2009, Črna gora leto prej, Severna Makedonija pa čaka že od leta 2004.
Albanski premier Edi Rama je občutek negotovosti opisal z metaforo iz znane gledališke igre ‘Čakanje na Godota’, v kateri protagonisti zaman čakajo na nekaj, kar se nikoli ne zgodi, navaja Euronews. „Albanija je Estragon, Evropska unija pa Samuel Beckett,“ je dejal Rama po vrhu EU–Zahodni Balkan leta 2022.
Zadnja država, ki se je pridružila uniji, Hrvaška, in sicer leta 2013 – deset let po vložitvi prošnje. Romunija in Bolgarija sta na članstvo čakati morali celo 12 let.
Proces širitve se je po mnenju poznavalcev upočasnil že v času Evropske komisije pod vodstvom Jeana-Clauda Junckerja. Države Zahodnega Balkana kljub reformam in usklajevanju politik z Brusljem ne beležijo večjega napredka.
Ruska invazija na Ukrajino in spremenjena geopolitična razmerja so ponovno spodbudila razpravo o širitvi. Evropska komisija širitev na jugovzhod zdaj obravnava kot pomembno orodje zunanje politike. Predsednica komisije Ursula von der Leyen je v zadnjem govoru o stanju Unije proces opisala kot ‘ponovno združitev Evrope’.
Teona Lavrelashvili iz Centra Wilfrid Martens za evropske študije je za Euronews ocenila, da je „pot do članstva danes veliko zahtevnejša kot nekoč“. Poudarila je, da morajo države izpolniti številna merila, zagotavljati pravno državo in politično stabilnost, medtem ko so bila prejšnja pristopna pogajanja manj stroga.
Strah pred zastoji in vetom v razširjeni uniji
Evropska komisija bo prihodnji teden predstavila letni širitveni sveženj za leto 2025, ki bo vključeval tudi pregled notranjih reform, potrebnih za sprejem novih članic, navaja Euronews. Po navedbah virov iz Bruslja se države članice soočajo z vprašanjem, kako ohraniti učinkovitost odločanja v razširjeni EU.
Lavrelashvilijeva je poudarila, da med članicami obstajajo pomisleki glede kohezije in delovanja institucij, saj bi širitev brez institucionalne prenove lahko povzročila dodatne zastoje pri odločanju, kjer je potrebno soglasje. „Institucionalna arhitektura EU je pravi slon v sobi,“ je dejala.
Evropski parlament medtem meni, da morata širitveni proces in institucionalna reforma potekati vzporedno. V zadnji resoluciji je izpostavil, da mora EU „zagotoviti sposobnost sprejemanja odločitev in finančno stabilnost pred sprejemom novih članic“.
Ena od idej, ki so se v preteklosti pojavile kot morebna rešitev zastoja, je podelitev članstva brez pravice veta za nove članice. Po navedbah Euronews o tem predlogu trenutno ne poteka uradna razprava, vendar nekateri analitiki menijo, da bi se to lahko v prihodnje spremenilo.
Steven Blockmans iz bruseljskega centra za evropske politične študije (CEPS) meni, da bi takšen ukrep začasno olajšal odločanje in preprečil blokade. Po njegovih besedah bi bilo takšno razlikovanje med novimi in obstoječimi članicami pravno sprejemljivo, saj bi veljalo enako za vse prihodnje kandidatke.
Blockmans ocenjuje, da bi lahko začasna omejitev veta spodbudila napredek širitvenega procesa, ne da bi pri tem prišlo do kršitve evropske zakonodaje.
Foto: Vecteezy