Države EU, ki mejijo na Belorusijo izrazile strah pred Wagnerjevimi plačanci
Države Evropske unije, ki mejijo na Belorusijo, so tako EU kot tudi zavezništvo Nato pozvale k večji solidarnosti in ukrepom v zvezi s prisotnostjo “serijskih morilcev” iz skupine plačancev Wagner ter nevarnostjo infiltracije v njihove države.
Latvijski premier Arturs Krišjānis Kariņš je ob prihodu na dvodnevni vrh voditeljev EU v Bruslju novinarjem povedal: “Zelo pozorno spremljamo dogajanje v Belorusiji, kjer je vodja Wagnerjeve skupine Jevgenij Prigožin. Pričakujemo namreč, da se mu bo pridružilo neznano število izurjenih in usposobljenih borcev.”
Premier je dodal: “To predstavlja potencialno grožnjo. Morda gre za grožnjo infiltracije v Evropo za neznane namene, ne pa neposredne vojaške grožnje. Zato moramo okrepiti svojo mejno varnost in zagotoviti, da imamo nadzor nad tem.”
Minsk je bil v preteklosti že obtožen, da uporablja svojo mejo z državami članicami EU kot orožje, saj je namerno na mejo pripeljal na tisoče tujih migrantov, večinoma z Bližnjega vzhoda, kot maščevanje za sankcije EU zaradi goljufivih volitev in nasilnega zatiranja prodemokratičnih demonstracij. V zvezi s tem je Poljska, ki tudi meji na Belorusijo, izrazila mnenje, da bi morala EU plačati za okrepitev varnosti na meji.
Namestnik zunanjega ministra Pawel Jablonski je na javnem radiu dejal: “Evropska solidarnost pomeni podporo državam, ki jim grozi destabilizacija.”
Lukašenko potrdil, da je Prigožin v Belorusiji
Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je v torek potrdil prisotnost Prigožina v državi. Dejal je, da je nekdanja vojaška baza na voljo vsem borcem iz skupine Wagner, ki bi se mu želeli pridružiti. Izgnanstvo Prigožina v Belorusijo naj bi bilo del dogovora, ki ga je sklenil s ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, potem ko je Prigožin vodil upor proti ruski vojski, pri čemer je bilo ubitih več kot dvanajst ruskih vojakov.
Litovski predsednik Gitanas Nausėda je izrazil zaskrbljenost nad razvojem dogodkov v Belorusiji. Dejal je: “Izjemno smo zaskrbljeni zaradi razvojem dogodkov v Belorusiji. Skupina Wagner ali ti serijski morilci, kot jih imenujem, bi se lahko kadarkoli pojavili v Belorusiji. Nihče ne ve, kdaj bi se lahko obrnili proti nam.”
Litovski predsednik je poudaril, da bi ta situacija morala spodbuditi Nato k sprejemanju drznih odločitev glede krepitve svojega vzhodnega boka. Voditelji 31 članic čezatlantskega zavezništva se bodo julija sestali v litovski prestolnici. Razpravljali bodo o preoblikovanju Nata in predstavili nove regionalne načrte za krepitev sodelovanja med članicami ter obrambo pred novimi grožnjami.
Pozivi držav članic EU in Nata k večji solidarnosti ter ukrepom glede prisotnosti plačancev Wagner in nevarnosti infiltracije iz Belorusije jasno kažejo na zaskrbljenost glede varnosti meja in stabilnosti v Evropi. Države, ki mejijo na Belorusijo, si prizadevajo okrepiti svojo mejno varnost in si želijo podpore in sodelovanja z drugimi članicami EU in Nata v tem prizadevanju.