Draghi poziva k skupnemu zadolževanju in koncu nacionalnih vetov
Nekdanji italijanski premier Mario Draghi je predstavil ambiciozen načrt za izboljšanje konkurenčnosti Evropske unije, ki vključuje skupno zadolževanje EU in odpravo nacionalnih vetov. V poročilu, ki ga je pripravil za Evropsko komisijo, opozarja na nujnost prilagoditev, saj se EU sooča z vse ostrejšo konkurenco Kitajske in ZDA. Poudarja potrebo po novi industrijski strategiji, ki bi omogočila evropskim podjetjem boljšo pozicijo na globalnem trgu.
Draghi, ki je v preteklosti obljubil, da bo storil “vse, kar je potrebno” za rešitev evra, je zdaj prepričan, da EU potrebuje “radikalne spremembe”, da bi premostila produktivnostno vrzel med Evropo in ZDA. Njegovo poročilo prihaja ob pravem času, saj bo predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen kmalu določila naloge za svoj drugi petletni mandat.
Evroobveznice kot potencialna rešitev za gospodarske izzive
Draghi predlaga korak k skupnemu zadolževanju držav članic EU z izdajanjem skupnih varnih sredstev. Ta poteza bi omogočila financiranje skupnih investicijskih projektov in pripomogla k večji integraciji kapitalskih trgov. Predlog temelji na modelu iz naložbenega načrta Next Generation EU, ki je bil oblikovan po izbruhu pandemije COVID-19.
Evroobveznice so bile že večkrat predlagane, vendar so naletele na odpor “varčnih” držav članic, ki se bojijo, da bi s tem subvencionirale šibkejše gospodarstvo znotraj unije. Kljub temu Draghi meni, da je ta poteza nujna za soočanje s konkurenčnimi izzivi in za dolgoročno gospodarsko stabilnost EU.
V svojem poročilu Draghi poziva k bolj agresivnemu odzivu na subvencije, ki jih Kitajska in ZDA zagotavljata za razvoj zelenih tehnologij. Poudarja, da bi moral skupni evropski načrt za dekarbonizacijo in konkurenčnost vključevati tudi obrambne trgovinske ukrepe, s katerimi bi izenačili konkurenčne pogoje na svetovnem trgu. Takšni ukrepi bi zagotovili boljšo zaščito evropskih podjetij pred državno podprto konkurenco iz tujine.
Obenem Draghi ugotavlja, da se obdobje odprte svetovne trgovine, urejene s strani večstranskih institucij, končuje. EU mora zato prilagoditi svojo strategijo in zaščititi ključne inovacije ter varnost na ravni naložb in trgovinskih politik.
Poziv k večji učinkovitosti in zmanjšanju regulativnih ovir
Draghi se v svojem poročilu dotakne tudi vodenja in regulativnih politik znotraj EU. Opozarja, da bi morala Evropska komisija pokazati več “samoomejevanja” pri svoji zakonodajni dejavnosti, saj se številna mala in srednje velika podjetja pritožujejo nad prekomerno papirologijo in regulativnimi ovirami.
Italijanski nekdanji premier poudarja, da bi bilo treba zakonodajni postopek poenostaviti in zmanjšati obseg regulacij, ki zavirajo rast podjetij in inovacij v EU. Prav tako poziva k zmanjšanju pristojnosti Evropskega sveta, ki pogosto blokira potrebne reforme.
Potreba po hitrejšem odločanju na ravni unije
Draghi predlaga, da bi morali obstoječe mehanizme odločanja v Svetu EU prilagoditi tako, da bi se namesto soglasja uvedlo glasovanje s kvalificirano večino na vseh področjih politike. To bi preprečilo, da bi posamezne države članice z vetom blokirale pomembne reforme in projekte.
V zadnjih mesecih sta Madžarska in Estonija blokirali ključne odločitve, kot so paket pomoči Ukrajini v višini 50 milijard evrov in reforme davka na dodano vrednost. Draghi verjame, da bi odprava nacionalnih vetov omogočila hitrejše in bolj učinkovito sprejemanje odločitev v interesu celotne unije.
Ursula von der Leyen, ki je obljubila, da bo v svojem drugem mandatu dala prednost rasti in konkurenčnosti, se bo morala soočiti z izzivi, ki jih prinašajo Draghijevi predlogi. Po obdobju, ko je bila glavna pozornost namenjena podnebnim spremembam, pandemiji COVID-19 in vojni v Ukrajini, bo moral EU poiskati nove strategije za ohranitev svoje gospodarske moči in konkurenčnosti na svetovnem prizorišču.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Wikimedia /Evropski parlament