Dolgi covid: Neizpolnjene vladne obljube in poziv k ukrepanju
Nedavna poteza poslanca SDS Dejana Kaloha, ki je na premierja naslovil poslansko vprašanje glede skrbi za prebolevnike covid-19 z dolgotrajnimi posledicami, odpira vprašanja o učinkovitosti obstoječih ukrepov in načrtovanih izboljšavah v zdravstvenem sistemu. Kljub preteklim obljubam je opaziti pomanjkanje konkretnih ukrepov za pomoč omenjenim posameznikom, kar postavlja Slovenijo v nezavidljiv položaj glede na svetovne trende in priporočila Svetovne zdravstvene organizacije.
V svojem poslanskem vprašanju je Kaloh izpostavil pomanjkanje relevantnih raziskav in podatkov o dolgotrajnih posledicah covid-19 v Sloveniji, kot tudi odsotnost diagnostičnega testa in standardnega protokola za diagnosticiranje in obravnavanje dolgega covida. Ti izzivi zahtevajo celovit in individualiziran pristop k zdravljenju, saj so posledice dolgega covida raznolike in pogosto prekrivajo simptome drugih zdravstvenih težav. Poudaril je tudi, da so družinski člani pogosto prizadeti zaradi zdravstvenih težav svojih bližnjih.
Prizadevanje za boljše razumevanje dolgega covida je nujno potrebno, saj bodo le tako mogoče izboljšave na področju diagnostike in zdravljenja. Po besedah Kaloha je v svetu v teku 75 kliničnih raziskav za preprečevanje in obvladovanje dolgega covida, kar je pozitiven korak k iskanju rešitev za to kompleksno zdravstveno težavo. Kljub temu pa je izpostavil, da je v skladu z njihovo Koalicijsko zavezo 2022–2026 nujno pripraviti nove programe za zmanjševanje stresa, specifične vaje, različne oblike terapij in poklicno rehabilitacijo za prebolevnike covid-19 z dolgotrajnimi posledicami.
Javnost je zaskrbljena
Kaloh je postavil tudi konkretne zahteve in vprašanja glede števila in vrste raziskav, ki potekajo v Sloveniji, o obstoječih ambulantah za bolnike z dolgim covidom, o načrtih za vzpostavitev dodatnih ambulant in bolnišnic/oddelkov ter o upoštevanju tujih raziskav pri zdravljenju bolnikov z dolgim covidom v Sloveniji. Zahteve Kaloha odražajo rastočo zaskrbljenost javnosti in pozive k takojšnji akciji za izboljšanje pogojev za bolnike z dolgim covidom.
Vprašanja poslanca Kaloha:
- Koliko in katere raziskave glede dolgega covida v tem trenutku potekajo v Sloveniji?
- Koliko ambulant za bolnike z dolgim covidom trenutno deluje v Sloveniji in kje?
- Kje in kdaj nameravate vzpostaviti dodatne ambulante za bolnike z dolgim covidom?
- Kje in kdaj nameravate vzpostaviti bolnišnice/oddelke za bolnike z dolgim covidom?
- Katere relevantne tuje raziskave glede dolgega covida se danes v Sloveniji že upošteva za zdravljenje bolnikov z dolgim covidom?
- Katere konkretne ukrepe ste do danes izvedli za uresničevanje koalicijske zaveze “Prebolevnike Covid-19, ki imajo zaradi bolezni dolgotrajne posledice, moramo ustrezno rehabilitirati”?
- Ali so v pripravi novi programi za zmanjševanje stresa, specifične vaje, različne oblike terapij in poklicno rehabilitacijo? Če da, kako daleč ste? Če ne, zakaj se še vedno niste lotili uresničevanja zaveze?”
Izpostavil je tudi neprimerno izjavo Roberta Goloba o zdravljenju covid-19 z morjem, soncem in slano vodo, kar dodatno zmanjšuje zaupanje javnosti v pripravljenost vladnih in zdravstvenih institucij za obravnavo resnih zdravstvenih izzivov, ki jih prinaša pandemija. Nadalje so poročila SURS o rasti cen, ki zmanjšuje finančno dostopnost zdravljenja in rehabilitacije za mnoge državljane, še dodatno poglobila skrbi glede gospodarske in zdravstvene krize v državi.
V luči teh izzivov ostaja odgovor vlade na vprašanja in zahteve poslanca Kaloha ključnega pomena. Le celovit in transparenten odziv lahko ponovno vzpostavi zaupanje javnosti in zagotovi ustrezno podporo ter rehabilitacijo za prebolevnike covid-19, ki se soočajo z dolgotrajnimi posledicami bolezni. Glede na mednarodne trende in priporočila je jasno, da mora Slovenija okrepiti svoja prizadevanja za izboljšanje zdravstvenega sistema in zagotoviti potrebne vire za učinkovito obvladovanje dolgotrajnih posledic covid-19.