Dobiček bank narašča: Rekordna rast v prvih desetih mesecih leta
Dobiček bank pred obdavčitvijo se je v prvih desetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lani znatno povečal za 14,6 odstotka in dosegel impresivnih 929,8 milijona evrov. To izjemno povečanje dobička je predvsem rezultat rasti dohodkov iz neto obresti, kot so sporočili iz Banke Slovenije.
Neto oslabitve in rezervacije so se v primerjavi z lanskim letom rahlo povečale, vendar v razmerju do ustvarjenega dohodka ostajajo nizke. Poleg tega so banke ustvarile za polovico več bruto dohodka in neto dohodek se je več kot podvojil, kar je predvsem posledica visoke rasti neto obrestnih prihodkov. V primerjavi z enakim obdobjem lani so se ti prihodki povečali za več kot 100 odstotkov, kar je predvsem rezultat izrazito višjih obrestnih stopenj in cenovnih učinkov na aktive.
Prilagajanje obrestnih mer za vloge je ostalo majhno in zadržano, medtem ko so neto neobrestni prihodki in neto opravnine ostali na nižji ravni v primerjavi z lanskim letom. Kljub temu je bilo zmanjšanje v primerjavi s povečanjem neto obresti relativno majhno. Rast operativnih stroškov bank je ostala zmerna.
Vloge nebančnega sektorja
Vloge nebančnega sektorja ostajajo stabilen vir financiranja bančnega sistema, vendar se njihova struktura ročnosti spreminja, saj naraščajo vezane vloge. Vloge gospodinjstev so rasle manj kot v primerljivem obdobju lani, kar je deloma posledica visoke inflacije in življenjskih stroškov, ki zmanjšujejo možnosti za varčevanje, na kar so negativno vplivale tudi vremenske ujme.
Medletna rast vlog gospodinjstev se je po lanski krepitvi do oktobra upočasnila na 4,7 odstotka, medtem ko je medletna rast vlog nefinančnih družb ostala volatilna in je oktobra znašala 8,8 odstotka, kar je enako povprečju rasti zadnjih petih let. Večina bank je v pomladnih in poletnih mesecih nekoliko zvišala obrestne mere za vezane vloge, kar je spodbudilo varčevalce k vezavi sredstev za daljše obdobje.
Medtem ko se je obseg posojil nebančnemu sektorju zmanjšal ob višjih obrestnih merah, je medletna rast posojil podjetjem postala negativna. Močno se je znižala tudi rast posojil za namen financiranja obratnih sredstev, čeprav je upad v mednarodni primerjavi nižji od povprečja evrskega območja.
Potrošniška posojila ostajajo stabilna
Potrošniška posojila ostajajo stabilna, večina teh posojil je sklenjena s fiksnimi obrestnimi merami. Tekoče kreditiranje gospodinjstev s potrošniškimi posojili se še naprej krepilo, medletna rast pa je do oktobra močno narasla na 9,7 odstotka, presegla pa je povprečje evrskega območja, ki znaša 2,9 odstotka.
Obseg novih stanovanjskih posojil je ostal stabilen, vendar je nižji kot v preteklih dveh letih. Medletna rast stanovanjskih posojil se je do oktobra znižala na 0,8 odstotka, kar se približuje povprečju evrskega območja.
Pomembno je omeniti, da večina novoodobrenih stanovanjskih posojil letos do oktobra temelji na fiksnih obrestnih merah. Kazalniki kakovosti bančnih naložb ostajajo na ugodnih ravneh, kljub povečanemu bremenu servisiranja dolga v sektorju podjetij in povzročeni škodi v avgustovskih poplavah, ki se do zdaj niso odrazili v poslabšani kakovosti portfelja bank.
Deleži nedonosnih izpostavljenosti ostajajo nizki, in skupna pokritost kreditnega portfelja z oslabitvami in zavarovanji ostaja na visoki ravni brez večjih sprememb v zadnjih štirih letih.
Likvidnost bančnega sistema se je izboljšala, in kapitalski položaj sistema ostaja soliden. Kapitalski količniki bančnega sistema so se povečali v tretjem četrtletju leta, s čimer so presežki nad dodeljenimi kapitalskimi zahtevami še naprej rasli. Količnik skupne kapitalske ustreznosti na konsolidirani ravni se je povečal na 19,3 odstotka, medtem ko je količnik CET1 narasel na 16,6 odstotka.
To povečanje kapitalskih količnikov je posledica zmanjšanja tveganju prilagojene aktive in povečanja regulatornega kapitala zaradi zadržanih dobičkov ter zmanjšanja izgub iz naslova vrednotenja dolžniških vrednostnih papirjev. Količniki kapitalske ustreznosti so se povečali pri večini bank, kar kaže na stabilno in trdno finančno stanje bančnega sektorja v Sloveniji.