Direktorica ZZZS: Dodatna sredstva niso dovolj za preobrat v zdravstvenem sistemu
Direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Tatjana Mlakar je predstavila nujne sistemske ukrepe, brez katerih po oceni zavoda ni mogoče obrniti negativnih trendov v javnem zdravstvenem sistemu. Na novinarski konferenci je opozorila, da zgolj dodatna sredstva ne bodo rešila težav, in da so potrebni bistveni ukrepi za ohranjanje in izboljšanje učinkovitosti javnega zdravstva.
Mlakar je ostro zavrnila trditve, da je rešitev za težave slovenskega zdravstva zgolj v dodatnem financiranju ali spremembah pri ZZZS-ju. Poudarila je, da gre pri takšnih ocenah pogosto za preusmerjanje pozornosti: “Vemo pa iz zgodovine ukrepov različnih vlad, da dodatna finančna sredstva niso uspela regulirati nobene trenutne akutne težave v zdravstvenem sistemu, tudi skrajšanja čakalnih dob ne.”
Glede čakalnih dob je po njenem mnenju ključno uvesti medicinske kriterije za uvrščanje pacientov na sezname, saj bi to omejilo neindicirano napotovanje na sekundarni nivo zdravstvenega varstva. Hkrati je opozorila na pomembnost racionalnega upravljanja obstoječih kadrovskih in prostorskih virov, da bi se preprečilo drobljenje javne zdravstvene mreže.
Krepitev sekundarnega nivoja zdravstvene dejavnosti
Mlakar je poudarila, da je koncentracija in specializacija izvajalcev specialistične bolnišnične dejavnosti na sekundarnem nivoju ključna za varnost in kakovost obravnave pacientov. Poleg tega je poudarila potrebo po ponovnem opredeljevanju vloge in pogojev za vključevanje koncesionarjev v javno mrežo: “Treba je ponovno opredeliti vlogo, obseg in pogoje za vključevanje koncesionarjev v javno mrežo.”
Direktorica ZZZS-ja je izpostavila tudi potrebo po spremembah na področju nagrajevanja zdravstvenih delavcev, pri čemer je podprla idejo večjega deleža variabilnega nagrajevanja, ki bi temeljil na učinku in kakovosti opravljenega dela. “Prepričani smo, da je potrebna sprememba na področju plačne politike v javnem sektorju, in sicer tako, da bi zagotovili večji delež variabilnega nagrajevanja zdravstvenih delavcev.”
Poudarila je, da bi moralo biti nagrajevanje transparentno, obseg dela v rednem delovnem času pa jasno določen. Tako bi delodajalci lahko opredelili obseg opravljenih storitev v rednem času kot pogoj za morebitno delo izven matične ustanove.
Opolnomočenje vodstev javnih zdravstvenih zavodov
Za učinkovitejše delovanje javnih zdravstvenih zavodov Mlakarjeva meni, da je nujno opolnomočiti vodstva teh zavodov. Potrebne so jasne spodbude za doseganje pozitivnih poslovnih rezultatov in obvladovanje čakalnih dob, prav tako pa morajo biti odgovorni za morebitne negativne rezultate in dolge čakalne vrste.
Med ključnimi ukrepi ZZZS izpostavlja tudi obvezno poročanje izvajalcev zdravstvene dejavnosti o stroških po pacientih. “To je nujna podlaga za izvedbo stroškovnih analiz in oblikovanje realnih cen zdravstvenih storitev,” je poudarila Mlakar. S tem bi ZZZS lahko bolje ocenjeval cene storitev in prilagajal obračunske modele glede na potrebe prebivalstva.
Poleg tega je direktorica ZZZS ponovno opozorila na potrebo po regulaciji prehajanja kadra iz javnih zdravstvenih zavodov k zasebnikom s koncesijo. Ta problematika je že večkrat prišla v ospredje, saj takšni premiki kadra slabijo javne zavode. “Z modernizacijo upravljanja javnih zdravstvenih zavodov bi želeli vzpostaviti konkurenčna delovna mesta ter s tem bolj učinkovito izrabiti vse kapacitete in vire v javnih zavodih.“
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Freepik