Deutsche Welle: Kako ravnati z AfD, je demokracija v Nemčiji ogrožena?
Hannes Loth iz AfD je v nedeljo zvečer v mestu Raguhn-Jessnitz v deželi Saška in Anhalt premagal neodvisnega kandidata Nilsa Naumanna. Postal prvi župan AfD v Nemčiji. To se je zgodilo teden dni po tem, ko je kandidat AfD Robert Sesselmann zmagal tudi v drugem krogu volitev v okrožju Sonneberg v Turingiji. Takšni rezultati potrjujejo trend, viden v anketah po vsej državi: desno populistično stranko AfD trenutno podpira 20 odstotkov nemških volivcev, enako kot vladajoče socialdemokrate (SPD) kanclerja Olafa Scholza.
Politični analitiki si niso enotni glede vzrokov za ta trend. Nekateri menijo, da so k temu pripomogli nedavni konflikti v zvezni vladi, predvsem zaradi podnebnih sprememb. “Politika vladajoče koalicije vznemirja ljudi,” pravi Ursula Münch, direktorica Akademije za politično izobraževanje Tutzing na Bavarskem. “Mislim, da se ljudje, ki so bili na splošno nezadovoljni s politiko, zdaj vedno bolj obračajo na AfD.”
Študije potrjujejo podporo populizmu
Študija, ki jo je prejšnji teden predstavila Univerza v Leipzigu, ponuja enostavnejšo, a zelo zaskrbljujočo razlago. Številni nemški volivci, zlasti tisti z vzhoda države, imajo rasistična stališča.
Enako zaskrbljujoči so rezultati druge raziskave, objavljeni 29. junija, ki kažejo, da populistična smer AfD dobiva vse večjo podporo med prebivalstvom. Študija inštituta za družbene raziskave Sinus je pokazala, da se s populističnimi izjavami v Nemčiji strinja 56 odstotkov ljudi. Pred dvema letoma se jih je s tem strinjalo 43 odstotkov.
“Trenutno opažamo, da mlajši, modernejši srednji razred, ki je tudi bolje izobražen, prav tako kaže naklonjenost AfD,” je za DW povedala Silke Borgstedt , direktorica Inštituta Sinus. “Vendar še ne moremo trditi, ali je to zato, ker druge stranke nimajo ustreznih programov ali gre za zavestno odločitev.”
Koliko populizma potrebujejo politiki?
Zvezni kancler Olaf Scholz vztraja, da vzpon AfD nima nobene zveze s težavami v njegovi vladi. Stranka, ki se dejansko sooča z največjim izzivom, pa je opozicijska Krščansko-demokratska unija (CDU). Kljub temu, da ima po anketah največ podpore, mu sporov v vladajoči koaliciji še vedno ne uspe umiriti.
Predsednik CDU Friedrich Merz je bil prisiljen opustiti svojo obljubo iz leta 2019, da bo prepolovil bazo volivcev AfD. In po nedavnih uspehih AfD je prejšnji teden dejal, da Zeleni ostajajo “glavni nasprotnik” CDU, čeprav je CDU z njimi v koaliciji v šestih od 16 nemških deželnih vlad.
Ursula Münch ni prepričana, ali je strateško modro, da CDU preprosto napade Zelene. Obenem pa po njenem prepričanju ne bi smeli zavračati ukvarjanja s specifičnimi vprašanji, kot je na primer vprašanje priseljevanja. “Mislim, da je pomembno, da ta stranka poskuša politično tekmovati z AfD,” je povedala za DW. “Ne bi se smeli kar umakniti in reči: To je desničarska skrajna stranka in z njo nočemo imeti ničesar.”
Kako ravnati z AfD?
Konservativni politiki v Nemčiji se ne strinjajo o tem, kakšno pot ubrati, ko gre za AfD. Nekateri se v svojih govorih izogibajo čustvom in se poskušajo predstaviti kot odgovorni politiki. Hubert Aiwanger, predsednik konservativne in delno populistične Stranke svobodnih volivcev iz južne Bavarske, pa je ubral drugačno strategijo.
Bavarski minister za gospodarstvo in vodja mlajše koalicijske partnerice konservativne Krščansko-socialne unije (CSU) je nedavno povzročil razburjenje, ko je na demonstracijah proti podnebni politiki zvezne vlade dejal: “Zdaj je čas, da tiha večina vrne demokracijo v to pokrajino.”
Zaradi izbire besed, ki so podobnih tistim, ki jih uporablja AfD, so ga številni pozvali k odstopu. Aiwanger pa je poudaril, da je bil njegov govor obramba demokratskega centra. “Če mene ne bi bilo, bi bila ta pokrajina še bolj polarizirana,” je dejal. Hkrati je opozoril, da bavarska AfD v anketah prejme le deset odstotkov glasov. Polovico državnega povprečja.
Grožnja demokraciji?
Veliko ljudi je še posebej zaskrbljenih, da se tako veliko število nemških volivcev odloči za AfD, kljub njenemu rasizmu. Gre za stranko, ki velja za potencialno grožnjo ustavni ureditvi države, zvezna institucija za varstvo ustavne ureditve (BfV), torej nemška notranja obveščevalna služba, ki je zadolžena za spremljanje skrajnežev, pa je določene dele AfD kot desničarske skrajneže, celotno stranko pa kot “sumljiv primer”.
Predsednik Inštituta za zaščito ustavnega reda Thomas Haldenwang je na nedavni tiskovni konferenci predlagal, naj Nemci dvakrat premislijo, preden se odločijo glasovati za AfD. “To ni naloga BfV,” kritizira Ursula Münch. “V očeh volivcev AfD takšne izjave delegitimizirajo BfV, zlasti v Vzhodni Nemčiji. Pravijo: imamo dovolj izkušenj s STASI in ne bomo pustili, da nam ‘službe’ govorijo, kaj je prav in kaj narobe.”
Silke Borgstedt z inštituta Sinus je prepričana, da etabliranim nemškim strankam kljub trenutnim anketnim rezultatom še ni treba delati panike. “Obstaja baza desničarskih skrajnežev, obstaja pa tudi del volilnega telesa, ki je pod močnim vplivom trenutnega razpoloženja in se nanj odziva,” pravi. To razpoloženje bi se po njenem prepričanju lahko spremenilo do naslednjih zveznih volitev 2025.