Delodajalci na zakon o dolgotrajni oskrbi zaradi finančnih bremen napovedujejo vložitev veta
Interesne skupine delodajalcev, lokalnih interesov in kmetov, obrtnikov ter samostojnih poklicev so se v torek in sredo sestale na korespondenčni seji Državnega sveta (DS). Razpravljali so o možnosti vložitve skupne pobude za predlog odložilnega veta na zakon o dolgotrajni oskrbi. Po razpravi so se odločili, da če se bodo za pobudo odločile, bo izredna seja DS potekala v četrtek.
S strani reprezentativnih delodajalskih organizacij, članic Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), je bilo izraženo stro nasprotovanje zakonu o dolgotrajni oskrbi. Napovedali so tudi predlog veta v DS. Glavni razlog za nasprotovanje zakonu je njegova domnevna škodljivost za konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Predstavniki delodajalcev so poudarili, da je bil zakon sprejet brez predhodnega soglasja socialnih partnerjev glede financiranja dolgotrajne oskrbe. To predstavlja dodatno obremenitev za slovensko gospodarstvo, kar je po njihovem mnenju popolnoma nesprejemljivo. Menijo, da bo zakon še dodatno zmanjšal konkurenčnost gospodarstva in ogrozil številna delovna mesta.
Gospodarske družbe so že zdaj izpostavljene visokim prispevnim stopnjam delavcev in delodajalcev, ki spadajo med najvišje v Evropski uniji. Zakon o dolgotrajni oskrbi bo te obremenitve še povečal, kar je nesprejemljivo, opozarja Gospodarska zbornica Slovenije (GZS).
Velike finančne obremenitve
Delodajalske organizacije so že v fazi obravnave predloga zakona na ESS opozorile na te finančne obremenitve in izpostavile, da se strinjajo s potrebo po sistemski ureditvi dolgotrajne oskrbe. Kljub temu menijo, da mora biti ta sistem financiranja v okviru obstoječih prispevnih stopenj, ne pa s povečanjem bremen za delodajalce.
GZS, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so se odločili, da se bodo postavili po robu določbam glede financiranja dolgotrajne oskrbe s predlogom veta v državnem svetu. Hkrati vztrajajo, da se financiranje dolgotrajne oskrbe začasno ohrani v skladu z določbami trenutno veljavnega zakona. Poleg tega zahtevajo, da se najpozneje do 30. junija 2025 pripravi kompromisna rešitev v posebnem zakonu, ki bo uredil vire financiranja dolgotrajne oskrbe.
Če bodo kršitve pravil socialnega dialoga nadaljevale, so reprezentativne delodajalske organizacije izrazile svojo pripravljenost na izstop iz ESS. Ta poteza bi bila precej resna. Imela bi dolgoročne posledice za socialni dialog in odnose med delodajalci, delavci ter vlado.