Delnice: Vpliv zlata na ameriško monetarno politiko
Azijske delnice so bile v petek dokaj stabilne, saj so vlagatelji premišljevali o možnih korakih Federal Reserve (FED) pri zniževanju obrestnih mer, kljub nejasnim napovedim glede inflacije v ZDA. Medtem ko so se vlagatelji soočali z mešanimi signalih ameriškega gospodarstva, je zlato doseglo novo najvišjo zgodovinsko vrednost.
Rast cene zlata je spodbudila blažja inflacija cen pri ameriških proizvajalcih, ki vzdržuje upanje vlagateljev na morebitno sprostitev monetarne politike s strani FED-a v letošnjem letu, kljub temu, da so donosi na ameriške državne obveznice ostali blizu svojih petmesečnih vrhuncev, po podatkih o inflaciji cen življenjskih potrebščin, ki so bili višji od pričakovanj.
Vlagatelji sedaj pričakujejo manjše znižanje obrestne mere s strani FED-a v tem letu, manj kot dve četrtinski točki, kar je manj od treh znižanj, ki so jih napovedali uradniki FED-a prejšnji mesec. Ta pričakovanja so se spremenila po presenetljivih podatkih sredi tedna.
Dolar je ostal močan, blizu svojih petmesečnih vrhuncev, po skoraj enoodstotni rasti v primerjavi z večjimi svetovnimi valutami tekom tedna. Medtem se je cena surove nafte še naprej dvigala, presegla je mejo 90 dolarjev, na kar vpliva tudi nedavno povečanje napetosti na Bližnjem vzhodu.
Azija
Na azijsko-pacifiškem trgu je bil Nikkei 225 v Japonski edina izjema, ki je v petek zabeležila rast, povečala se je za 0,5 odstotka. Predvsem tehnološke delnice so bile v ospredju, navdihnjene z rastjo podobnih delnic na ameriških borzah. Delnice bi zabeležile še večji porast, če ne bi prišlo do velikega padca delnic podjetja Fast Retailing, lastnika verige Uniqlo, po razočaranih poročilih o dobičku.
Južnokorejski KOSPI je padel za 0,39 odstotka, singapurski Straits Times pa za 0,12 odstotka. Kljub temu so centralne banke obeh držav ohranile nespremenjeno politiko.
Največji padec je doživel Hang Seng v Hongkongu, ki je izgubil 1,31 odstotka, predvsem zaradi padca delnic na nepremičninskem sektorju. Nasprotno pa so indeksi celinske Kitajske ostali relativno stabilni.
Mednarodni MSCI indeks je kljub dnevnemu padcu za 0,3 odstotka ostal na poti za tedensko rast za 0,52 odstotka. Tudi ameriške dolgoročne državne obveznice so bile aktivne, saj so donosi ostali blizu najvišjih vrednosti noči, kar je podprlo ameriški dolar. Ta je v četrtek dosegel rekordno vrednost proti jenu v zadnjih 34 letih.
Indeks dolarja je prav tako dosegel visoko raven, saj se je v primerjavi z jenom, evrom in štirimi drugimi glavnimi valutami trgoval pri 105,26. Evro je utrpel padec, zlasti po signalih Evropske centralne banke o možnem znižanju obrestnih mer.
V ospredju so bila tudi gibanja na surovinskih trgih. Zlato je doseglo rekordno vrednost 2.395,29 USD, kar je pomenilo tedenski dobiček 2,74 dstotka. Cene nafte so se prav tako dvignile; Brent je narasel za 34 centov na 90,08 odstotka za sod, medtem ko je ameriška nafta West Texas Intermediate zrasla za 44 centov na 85,45 USD za sod. Ta rast cen nafte je bila deloma posledica napetosti v Bližnjem vzhodu, zlasti po obljubi Irana o maščevanju zaradi domnevnega izraelskega napada na njegovo veleposlaništvo v Siriji.
[Vir: Reuters]; Portal24; Foto: Freepik