Danes so Binkošti: Praznik prihoda Svetega Duha
Binkošti, ki jih kristjani praznujejo 50 dni po veliki noči, označujejo zaključek velikonočnega obdobja. Ta praznik je namenjen spominu na prihod Svetega Duha in ustanovitev Cerkve. Osrednjo binkoštno mašo bo v baziliki svetega Petra v Vatikanu daroval papež Frančišek.
Po nauku Katoliške cerkve tvorita Sveti Duh skupaj z Očetom in Sinom sveto trojico, pri čemer gre za enega Boga v treh različnih naravah.
Po binkoštih, izrazu, ki izvira iz grške besede “pentekoste” (kar pomeni petdeseti), se v Katoliški cerkvi nadaljuje liturgično obdobje med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oz. začetek adventa. Na binkošti v cerkvah velikonočno svečo premaknejo z oltarja in jo postavijo ob krstni kamen, duhovniki in drugi sodelavci pa pri bogoslužju nosijo liturgična oblačila v zeleni barvi.
Binkošti so v Katoliški cerkvi poleg velike noči, božiča in Marijinega vnebovzetja eni izmed štirih najpomembnejših praznikov. V nekaterih državah, kot so Nemčija, Avstrija, Francija, Švica in Madžarska, praznujejo tudi binkoštni ponedeljek kot dela prost dan. Evangeliki, ki predstavljajo velik del kristjanov v teh državah, namreč razumejo binkoštni dan kot ustanovni dan Cerkve in ga zato obeležujejo dva dni.
Pravoslavni verniki prav tako praznujejo binkošti kot pomemben praznik. Letos ga, tako kot veliko noč, praznujejo teden dni pozneje kot katoličani in evangeliki.
Zaradi praznika lahko danes in jutri na slovenskih cestah pričakujemo povečan promet.
Papež Frančišek bo v Vatikanu daroval osrednjo binkoštno mašo. Poglavar Rimskokatoliške cerkve je v soboto nadaljeval z opravljanjem svojih dolžnosti, potem ko je zaradi povišane telesne temperature odpovedal predvidene avdience v petek. Sveti oče se že dlje časa spopada z različnimi zdravstvenimi težavami. Nazadnje je bil hospitaliziran konec marca in je tri dni preživel v rimski bolnišnici Gemelli zaradi bronhitisa.