[STA/Sonja Poznič Cvetko] – Po mnenju Civilne iniciative za izobraževanje na domu je nova zakonska ureditev onemogočila izobraževanje na domu, po neuspehu na ustavnem sodišču se bodo obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice. Izpitov, ki jih otroci opravljajo iz vseh predmetov, lani ni opravila četrtina otrok, letos se jih na domu šola približno sto manj kot lani.
Po noveli zakona o osnovni šoli, ki jo je DZ sprejel februarja lani, morajo otroci, ki se izobražujejo na domu, opravljati izpite iz vseh predmetov, ki so v predmetniku posameznega razreda. Skupina staršev in njihovih otrok je zahtevala ustavno presojo zakonskih določb, saj menijo, da te močno posegajo v izobraževanje njihovih otrok na način, da jim predpisujejo nerazumne pogoje, s čimer “povzročajo znatno in nenadomestljivo škodo”.
A ustavno sodišče je nedavno odločilo, da zakon ni v neskladju z ustavo. V odločbi so med drugim navedli, da mora zakonodajalec enotno določiti obvezen minimum osnovnošolske izobrazbe in zagotoviti pridobitev ravni obvezne izobrazbe, da bo posameznik lahko nadaljeval izobraževanje in da bo pripravljen na življenje, kot ga zahteva družba.
Po mnenju civilne iniciative je bila prednost izobraževanja na domu prilagajanje učenja otroku
V Civilni iniciativi za izobraževanje na domu, iz katere prihajajo nekateri od pobudnikov ustavne presoje, so nad odločitvijo ustavnega sodišča razočarani in napovedujejo pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice. “Novela je praktično onemogočila izobraževanje na domu. Pravica je ostala samo formalno, v praksi pa pomeni izvajanje programa javne osnovne šole na domu,” so poudarili v odzivu za STA. S tem se po njihovem prepričanju izniči tudi večina koristi izobraževanja na domu, med katerimi so kot najpomembnejšo izpostavili možnost prilagajanja učenja otrokovim sposobnostim in zanimanjem.
V nasprotju z ustavnim sodiščem v iniciativi menijo, da otroci, ki se izobražujejo na domu, niso v enakopravnem položaju s tistimi, ki se izobražujejo v šoli. “Iz argumentacije v odločbi ustavnega sodišča je možno razbrati mnenje sodišča, da so ti otroci prepuščeni sami sebi in niso deležni strukturiranega izobraževanja, kar seveda ni res. Otroci, ki so se v preteklosti izobraževali na domu, pa letos zaradi novele zakona obiskujejo šolo, skoraj vsi doma poročajo o tem, da se v šoli dolgočasijo zaradi zastarelih metod poučevanja, presenečeni so nad neredom in nemirom med poukom, učitelji pa opažajo, da njihovo znanje močno presega znanje vrstnikov v šoli. S spremembo zakonodaje so bili ti otroci potisnjeni v sistem izobraževanja, ki bistveno omejuje in zavira njihov akademski in socialni razvoj,” menijo.
Novela zakona o osnovni šoli je po njihovem prepričanju potrdila “zakonodajalčevo popolno nerazumevanje in nepoznavanje bistva izobraževanja na domu in s sprejetjem onemogočila izvajanje pravega izobraževanja na domu, katerega namen je najvišja dobrobit otroka, saj mu omogoča, da pridobi najširšo in najbolj kakovostno izobrazbo v lastnem razvojnem tempu”.
“Novela je prisilila otroke in starše, da izvajajo program javne osnovne šole na domu, brez možnosti izvajanja principov kateregakoli drugega v svetu priznanega in uveljavljenega pedagoškega pristopa. Tako morajo otroci (enako kot otroci v šoli) v točno določenem obdobju usvojiti zahtevano znanje na točno določen način, ne glede na to, da je njihovo interesno in razvojno okno za to morda že nekaj mesecev (ali let) prej ali kasneje,” so pojasnili.
Četrtina otrok, ki se izobražujejo na domu, ni opravila predmetnih izpitov
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so za STA navedli, da glede na rezultate ankete, ki so jo izvedli med osnovnimi šolami, od 709 otrok, ki so se izobraževali na domu, lani pri ocenjevanju znanja ni bilo uspešnih 174 in so se morali zato v tem šolskem letu vključiti v izobraževanje na šoli. Šest med njimi jih kljub pozivu za vključitev v izobraževanje na šoli nadaljuje izobraževanje na domu.
Pojasnili so še, da je Inšpektorat RS za šolstvo od septembra izdal pet odločb o prekrških, ki se nanašajo na to, da posamezniki niso pristopili k obveznostim. Za tekoče šolsko leto pa je uvedel tri postopke zoper starše otrok, ki pouka ne obiskujejo.
Medtem se je v izobraževanje v šoli vključila tudi približno petina tistih otrok, ki so izpite uspešno opravili. Po podatkih ministrstva se je sicer število otrok, ki se izobražujejo na domu, v letošnjem šolskem letu v primerjavi z lanskim zmanjšalo za okoli 100, in sicer se letos na domu izobražujeta 602 učenca.
Predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Mojca Mihelič je v izjavi za STA spomnila, da je bila možnost izobraževanja na domu pred leti uvedena “kot specifika za otroke, ki imajo resne posebnosti, da ne morejo priti v šolo”, nato pa se je to izrodilo in se je delež šolajočih doma začel višati. Opozorila je tudi, da lahko za razliko od nekaterih drugih držav pri nas izobraževanje na domu izvaja kdorkoli, ne glede na svojo izobrazbo.
Mihelič je poudarila, da je osnovna šola “vir socializacijskih veščin”. “Mi otroke učimo sobivati, učimo jih učenja, učimo jih skrbeti za telo, ne samo za glavo,” je pojasnila. Meni, da je prav, da otroci hodijo v šolo in se navajajo na življenje v družbi.
Po njenem mnenju je prav, da morajo otroci, ki se izobražujejo na domu, izkazati znanje pri vseh predmetih, ki so v predmetniku posameznega razreda. Kot je seznanjena, so vse šole k temu tudi resno pristopile in otrokom omogočijo nekaj ur konzultacije pred izpiti, skladno z zakonom starše tudi seznanijo s cilji, ki jih morajo otroci ob koncu šolskega leta dosegati.
Foto: Pexels