Cene zlata in nafte nižje, bitcoin na 101.700 dolarjih
Negotovost na globalnih finančnih trgih je v zadnjih dneh povzročila preusmeritev vlagateljev v varne naložbe, kot so državne obveznice, jen in švicarski frank. Indeks volatilnosti CBOE, znan kot merilo strahu Wall Streeta, je močno poskočil, donosnost desetletnih ameriških državnih obveznic pa je padla za 9,5 bazične točke, pri čemer se je v azijskem trgovanju stabilizirala pri 4,55 odstotka.
Cene nafte so zabeležile padec za 2 odstotka zaradi skrbi glede povpraševanja. Cene zlata so upadle za več kot 1 odstotek, navaja Reuters. Vlagatelji so namreč vnovčili plemenite kovine, da bi pokrili izgube drugje. Dolar je čez noč izgubil skoraj 1 odstotek v primerjavi z jenom in 0,4 odstotka v primerjavi s švicarskim frankom, vendar se je v torek nekoliko okrepil.
Bitcoin, ki velja za barometer tveganja na trgu, je prvič v tednu dni padel pod vrednost 100.000 dolarjev, preden se je stabiliziral pri 101.700 dolarjih.
Rekordni padci tehnoloških velikanov
Medtem so tehnološke delnice po svetu utrpele velike izgube. Na Wall Streetu je indeks S&P 500 padel za 1,5 odstotka, Nasdaq pa za 3 odstotke. Proizvajalec čipov Broadcom je izgubil 17,4 odstotka vrednosti, indeks Philadelphia Semiconductor pa je zabeležil 9,2-odstotni padec, kar je največji padec od marca 2020.
Tehnološki indeks STOXX Europe 600 je padel za več kot 3 odstotke. Delnice ASML, proizvajalca opreme za izdelavo čipov, utrpele 7-odstotni padec.
Na Japonskem so delnice podjetja Advantest, dobavitelja Nvidie, padle za 10 odstotkov. Slednje pomeni skupne tedenske izgube v višini 19 odstotkov. SoftBank Group je izgubila 5,5 odstotka, skupaj 13 odstotkov v dveh dneh. Proizvajalec kablov Furukawa Electric pa je zabeležil 8-odstotni padec, skupno je v dveh dneh izgubil 20 odstotkov.
DeepSeek in izziv ameriškim tehnološkim podjetjem
Kitajski startup DeepSeek je s svojo inovacijo sprožil val sprememb v tehnološkem sektorju. Podjetje je predstavilo model umetne inteligence, ki je bil razvit z uporabo manj podatkov in cenejše strojne opreme. Ta pristop postavlja pod vprašaj visoko kapitalsko intenzivne operacije ameriških tehnoloških podjetij, kot so OpenAI, Google in Anthropic.
Analitiki opozarjajo, da bi lahko DeepSeek s svojo stroškovno učinkovitostjo preoblikoval tržne strategije, pri čemer modeli umetne inteligence morda ne bodo več zahtevali dragih čipov in infrastrukture. To bi lahko vplivalo na naložbene strategije v tehnološkem sektorju. Prav tako pa bi dolgoročno spremenilo razmerja moči med globalnimi igralci.
Pozornost vlagateljev se zdaj usmerja k srečanjem ameriške centralne banke (Fed) in Evropske centralne banke (ECB), kjer bo razprava o obrestnih merah ključna za nadaljnji razvoj trgov. Trgi pričakujejo znižanje za dodatnih 9 bazičnih točk, kar bi lahko vplivalo na dolgoročne naložbene odločitve in prilagoditve v portfeljih vlagateljev.