Cene nafte padle zaradi strahu pred dvigom obrestnih mer v ZDA
Na mednarodnih trgih so cene nafte danes padle pod 84 dolarjev. V ozadju padca je pospešeno zaposlovanje v ZDA, ki je prineslo bojazen, da bi ameriška centralna banka lahko dvignila obrestne mere. Na londonski borzi je cena soda po poldnevu znašala 83,60 dolarja, kar je 47 centov manj kot ob koncu včerajšnjega trgovanja. Na ameriškem trgu je cena znašala 81,76 dolarja za sod, kar je za 55 centov nižje kot včeraj.
Padec cen nafte je deloma posledica zmanjšanja povpraševanja v ZDA. Uradni podatki kažejo, da so zaloge bencina, ki služijo kot pokazatelj povpraševanja, prejšnji teden padle na najnižjo raven letos. Ta padec je morda povezan z močnim deževjem na severovzhodu ZDA konec septembra.
Na drugi strani pa je poročilo ministrstva za delo ZDA pokazalo, da je bilo v septembru ustvarjenih več kot 300.000 delovnih mest, kar je 50 odstotkov več kot avgusta. To je sprožilo mešane odzive na naftnem trgu. Večja gospodarska rast lahko namreč poveča povpraševanje po nafte, vendar bi lahko hkrati privedla do dviga obrestnih mer s strani centralne banke.
Dodatni dejavnik, ki vpliva na cene nafte, je močnejši dolar, ki zmanjšuje povpraševanje tistih kupcev, ki poslujejo z drugimi valutami. Rusija je prav tako vplivala na cene z ukinitvijo prepovedi izvoza dizla, s tem, da izvozniki lahko pridobijo dovoljenje le ob pogojih rezervacije proizvodnje za domači trg.
Rusija je lani izvozila skoraj tri četrtine, ali približno 35 milijonov ton dizla, po cevovodih. Kljub temu sta padec cen zaustavili odločitvi Savdske Arabije in Rusije o povečanju proizvodnje nafte ter skok v številu potovanj na Kitajskem med prazniki zlatega tedna.
Medtem je Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC) sporočila, da je cena nafte v košarici njenih članic v četrtek padla za 3,84 dolarja, na 88,51 dolarja za sod.