Cene osnovnih prehrambnih surovin so se junija zvišale in dosegle raven, ki je blizu najvišje v zadnjih dveh letih, kaže najnovejše poročilo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). Višje cene mesa in rastlinskih olj so pretehtale znižanje cen sladkorja in žit.
FAO-jev indeks cen hrane, ki spremlja mesečne spremembe mednarodnih cen osnovne košarice prehrambnih proizvodov, je junija znašal 128,0 točke. To je 0,5 odstotka več kot maja in skoraj izenačeno z vrhom iz aprila 2023, ko je indeks dosegel 128,2 točke. V primerjavi z lanskim junijem so bile cene višje za 5,8 odstotka.
Najbolj so se v zadnjem mesecu zvišale cene rastlinskih olj, in sicer za 2,3 odstotka. Največ so k temu prispevale višje cene palmovega, repičnega in sojinega olja, ki jih poganja povečano povpraševanje po biogorivih. Cene sončničnega olja so se sicer nekoliko znižale, predvsem zaradi večje proizvodnje v črnomorski regiji.
Cene mesa so se zvišale za 2,1 odstotka in dosegle novo rekordno raven, odkar FAO beleži podatke. K temu je največ prispevala rast cen govedine, svinjine in ovčetine, ki je več kot nadomestila znižanje cen perutnine.
Ne spreglejte
Mlečni izdelki so se junija podražili za 0,5 odstotka, predvsem zaradi omejenih zalog v Oceaniji in Evropski uniji ter nadaljnjega močnega povpraševanja v Aziji. Cena masla je tako že drugi mesec zapored dosegla rekordne vrednosti.
Sladkor in žita v padcu
Sladkor je junija zabeležil četrti zaporedni mesečni padec cen. Tokrat se je cena znižala za 5,2 odstotka glede na maj. Glavni razlog so ugodne vremenske razmere in povečan obseg posejanih površin v glavnih pridelovalkah – Braziliji, Indiji in na Tajskem – kar krepi pričakovanja o nadpovprečni letini.
Cene žit so se znižale za 1,5 odstotka, pri čemer se je koruza najmočneje pocenila zaradi obilnih zalog iz Južne Amerike. Nasprotno pa je pšenica nekoliko podražila, saj obstaja zaskrbljenost zaradi suše v ZDA, Rusiji in posameznih delih EU. FAO je kljub temu že sredi junija ocenil, da bo proizvodnja pšenice v Evropski uniji letos višja za 13 odstotkov.
V ločenem poročilu o ponudbi in povpraševanju po žitih FAO ugotavlja, da bo svetovna proizvodnja žit letos dosegla 2,925 milijarde ton, kar predstavlja rekord od začetka spremljanja teh podatkov. To pomeni 2,3-odstotno povečanje v primerjavi z lanskim letom.
Kljub pozitivnim napovedim opozarja agencija, da bi lahko napovedani vročinski valovi in sušna obdobja v določenih regijah vplivali predvsem na pridelek koruze.
Poraba žit naj bi se po ocenah v sezoni 2025/2026 povečala za 0,8 odstotka na skupno 2,898 milijarde ton, medtem ko naj bi svetovne zaloge ob koncu sezone dosegle 889,1 milijona ton, kar je 2,2 odstotka več kot na začetku.
FAO hkrati napoveduje, da se bo svetovna trgovina z žiti povečala za 1,2 odstotka, predvsem na račun večjega izvoza pšenice in riža. Izvoz koruze pa naj bi se nekoliko zmanjšal.
Foto: Pexels