Bruselj vre, kritike uperjene proti Ursuli von der Leyen
V zadnjih nekaj letih so stališča predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen sprožila veliko polemik in razprav v evropski politični areni. Zato ni presenečenje, da je 850 zaposlenih v Evropski komisiji in drugih evropskih institucijah nedavno poslalo ostro pismo predsednici, v katerem izražajo svoje nezadovoljstvo in zaskrbljenost.
Pismo, dolgo tri strani, je bilo poslano 20. oktobra na naslov vodje Komisije ter različnim predstavnikom institucij EU. Po poročanju Euroactiva so zaposleni v komisiji v pismu Ursulo von der Leyenovo kritizirali zaradi njenega stališča v nedavno zaostrovanje konflikta na Bližnjem vzhodu. Po njihovem mnenju se je predsednica postavila predvsem na stran Izraela in zanemarila odnose z arabskimi državami in muslimanskim svetom.
Zaposleni v Evropski komisiji ostro obsojajo teroristične napade skupine Hamas nad civilisti. Hkrati pa menijo, da bi evropske institucije morale ohraniti nepristranskost in ne stati izključno na eni strani konflikta. Kritiki so opazili, da se je Ursula von der Leyen zavzela za stališča, ki se zdijo podobna stališčem ameriškega predsednika Joeja Bidna. Slednje pa je povzročilo nezadovoljstvo v arabskem svetu.
Enostranska podpora?
Zaposleni v Evropski komisiji opozarjajo, da taka enostranska podpora tvega izgubo verodostojnosti Evropske unije kot nepristranskega posrednika v mednarodnih konfliktih. V svojem pismu pozivajo voditelje unije, naj se zavzamejo za prekinitev ognja in zaščito civilistov na obeh straneh konflikta, saj to ustreza evropskim in mednarodnim humanitarnim vrednotam.
Pismo zaključujejo s trditvijo, da so zelo zaskrbljeni zaradi “brezbrižnosti, ki jo je naša institucija v zadnjih dneh pokazala do nenehnega pokola civilistov na območju Gaze, neupoštevanja človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava.”
Pismo zaposlenih v Evropski komisiji odraža globoko zaskrbljenost in nezadovoljstvo glede stališč predsednice Ursule von der Leyen v zvezi z nedavnim konfliktom na Bližnjem vzhodu. Postavijo pa se tudi vprašanja o nepristranskosti in verodostojnosti Evropske unije v mednarodnih zadevah.
Umaknjena napoved
V začetku prejšnjega tedna je Evropska komisija morala umakniti svojo prvotno napoved, da bo prenehala z “vso pomočjo” Palestincem. Ta odločitev komisarja za sosedstvo Oliverja Varhelyija je bila sprejeta po obsežnih kritikah, ki so prihajale tako iz drugih institucij EU kot tudi iz same izvršne oblasti EU. Hkrati so se pojavile kritike na račun predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je ob svojem obisku Izraela prejšnji petek (13. oktober) ni jasno izjavila, da EU pričakuje, da bo Izrael v svojem odgovoru na konflikt spoštoval mednarodno humanitarno pravo, kar so storili drugi voditelji EU.
Euroactiv poroča, da so stališča držav članic EU bila izražena prek Sveta, zlasti visokega predstavnika Josepa Borrella, po razpravi med državami članicami. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je dodatno poudaril svojo obsodbo izraelskega obleganja Gaze in pomanjkanje spoštovanja mednarodnega prava.
New York Times je poročal o mirovnem srečanju v Egiptu, na katerem so se sestali voditelji arabskih, evropskih in afriških držav, da bi razpravljali o potrebi po miru in preprečitvi nadaljnjega prelivanja krvi. Vendar pa je Ursula von der Leyen ni osebno prisostvovala sestanku, ampak je poslala svojega namestnika. To je sprožilo vprašanje o njeni vlogi in zavezanosti EU v tej krizni situaciji.
Solidarnost
Čeprav uradniki EU niso podpisali izjave, ki bi poudarjala Izraelovo pravico do samoobrambe, so sporočila srečanja jasno izrazila človeško soudeleženost. Voditelji držav, kot so Grčija, Ciper, Italija in Španija, skupaj s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom, so izrazili pripravljenost obiskati Kairo, da bi svojim arabskim partnerjem pokazali solidarnost z zaskrbljenimi civilisti v Gazi.
Vendar pa so dvojna merila in kritike hinavščine v odzivu Zahoda na konflikt sprožila val kritik v muslimanskem svetu. Primerjave med izraelskimi zračnimi napadi na civiliste v Gazi in drugimi konflikti so povzročile vprašanje o doslednosti zahodnih držav pri uporabi izraza “vojni zločin”. Ta zadeva je bila izpostavljena tudi na srečanju v Kairu, kjer so arabski voditelji izrazili svoje žalovanje za tisoči palestinskih civilistov, ki so umrli v izraelskih napadih od 7. oktobra.
V tej zapleteni situaciji se postavlja vprašanje o vlogi Ursule von der Leyen in njene zavezanosti EU v mednarodnih konfliktih, ki močno odmevajo v mednarodni skupnosti.
Foto: Wikimedia