Bruselj Sloveniji predlaga enostavnejša javnofinančna pravila
Bruselj Sloveniji predlaga enostavnejša javnofinančna pravila. Slednja pa za Slovenijo ne bodo pomenila olajšanja. Poudarek bo namreč na srednjeročnem načrtovanju, kar bo lahko dodatna spodbuda vladi za resen fiskalni pristop skupaj z reformami za javnofinančno vzdržnost.
Državni proračun bo imel letos tri milijarde evrov primanjkljaja, to je 4,5 odstotka BDP-ja. Prihodnje leto se bo znižal na 2,8 odstotka. Na videz velik fiskalni napor, vendar zgolj zato, ker prihodnje leto ne bo več blažilnih ukrepov. “V letu 2024 se bo ob odpravi ukrepov za spoprijemanje s krizami fiskalna politika postopno normalizirala,” je pojasnil minister za finance Klemen Boštjančič.
Do leta 2026 naj bi proračunski primanjkljaj upadel na 1,3 odstotka BDP-ja, dolg pa na 63 odstotkov, napoveduje vlada v programu stabilnosti. Gospodarska rast naj bi bila v omenjenem obdobju okoli dva odstotka in pol.
Že manjše odstopanje lahko sliko precej popači, ocenjuje Fiskalni svet. “Če zadeve ne bodo potekale po predvidenem scenariju, se bo javni dolg že v od treh do štirih letih začel skokovito povečevati,” je napovedal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.
Ministrstvo za finance ocenjuje, da bi se v primeru neugodnega scenarija javni dolg z zdajšnjih 70 odstotkov že čez tri leta povzpel na 80 odstotkov BDP-ja. Izdatki za obresti pa so že letos za 40 milijonov višji kot lani.
Zakaj nova pravila ne bodo posebno olajšanje, čeprav bodo prožnejša? Ker bo treba upoštevati srednjeročno vzdržnost dolga. Na slednje bodo še posebej vplivali povečani izdatki zaradi staranja. “Slovenija je, kar se tiče dolgoročne vzdržnosti dolga, visoko tvegana država, ravno zaradi predvidenih naraščajočih stroškov staranja,” je povedal Kračun.
Nova fiskalna pravila zato ne bodo olajšanje, kvečjemu spodbuda, da vlada izpelje pokojninsko reformo, preden se začnejo odzivati finančni trgi.
vir Foto: Pexels