Načrt držav članic Evropske unije, da bi Ukrajini pomagala z uporabo zamrznjenih ruskih sredstev, je naletel na odpor Belgije. Belgija, kjer ima sedež finančna institucija Euroclear, se boji morebitnih ruskih povračilnih ukrepov in pravnih posledic. Zato je odločitev o prenosu sredstev preložena najmanj do decembra.
Predlog je predvideval, da bi EU Ukrajini omogočila posojilo v višini 140 milijard evrov, zavarovano z ruskimi sredstvi, zamrznjenimi po začetku invazije leta 2022. A na zadnjem zasedanju Evropskega sveta je bilo slišati predvsem previdne izjave.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da se članice strinjajo z idejo o pomoči, vendar „še iščejo način, kako to omogočiti“. Tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je zatrdil, da nobena država ni nasprotovala načelno, nemški kancler Friedrich Merz pa je odločitev označil kot „korak naprej“, navaja DW.
Belgijski premier Bart De Wever je v izjavi za medije poudaril, da gre za „neraziskano pravno ozemlje“, ki bi lahko sprožilo vrsto tožb in gospodarskih povračilnih ukrepov Rusije. Belgija gosti Euroclear, kjer je trenutno zamrznjenih približno 200 milijard evrov ruskih sredstev. „To je tvegano podjetje. Lahko se znajdemo pod pritiskom protizasegov in tožb,“ je dejal De Wever in dodal, da drugih odgovorov na svoje pomisleke še ni prejel.
Evropska unija je doslej uporabila zgolj dobiček, ustvarjen z zamrznjenimi ruskimi sredstvi, medtem ko se razprava o uporabi glavnice nadaljuje. Rusko zunanje ministrstvo je prek agencije Tass že opozorilo, da bi bila morebitna odločitev EU o zasegu sredstev deležna „zelo ostrega in bolečega odziva“.
De Wever je menil, da bi morale k podobnemu ukrepu pristopiti tudi druge zahodne države, med njimi Kanada, Velika Britanija, Švica, Japonska in ZDA. Ob tem je pripomnil, da bi bilo sicer „simbolično lepo pomagati Ukrajini z ruskim denarjem“, a da takšna odločitev „ima tudi svojo ceno“.
Pravno iskanje rešitve do decembra
Zaradi belgijskih pomislekov bo zdaj sledila večmesečna pravna analiza, s katero naj bi EU poiskala način, kako zaščititi finančne institucije pred morebitnimi tožbami. Voditelji so se dogovorili, da se k vprašanju vrnejo decembra.
Poljski premier Donald Tusk, eden od najodločnejših zagovornikov uporabe ruskega premoženja za pomoč Kijevu, je dejal, da je „december rok za končno odločitev – da ali ne“. Po njegovih besedah bi morala EU sprejeti skupen mehanizem „vseevropske odgovornosti“.
Nov krog sankcij proti Rusiji
Medtem so se voditelji EU na vrhu vendarle dogovorili o novem svežnju sankcij proti Moskvi. Od leta 2027 bo prepovedan uvoz utekočinjenega zemeljskega plina iz Rusije, dodatno pa so bile sankcionirane še ladje t. i. „senčne flote“, ki sodelujejo pri izogibanju omejitvam na področju naftnega izvoza. Na seznam so bile prvič dodane tudi dve kitajski rafineriji, ki predelujeta rusko surovo nafto. Peking je preko državne agencije Xinhua sporočil, da bo „odločno zaščitil interese svojih podjetij“.
Novo zaostritev evropskih ukrepov spremljajo tudi ameriške sankcije proti dvema ruskima energetskima družbama. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da to pomeni „resnično prelomnico“ v skupnem pristopu Zahoda.
Po poročanju DW v Bruslju vlada določeno olajšanje, saj je v Washingtonu prišlo do spremembe zunanjepolitične drže, potem ko so se evropski voditelji še pred kratkim bali, da bi ameriški predsednik Donald Trump lahko iskal zavezništvo z Vladimirjem Putinom.
Analitik Evropskega inštituta za varnostne študije Steven Everts je za DW ocenil, da mora Evropa okrepiti svoje diplomatske aktivnosti. „Ne smemo samo čakati, kaj se bo zgodilo v Washingtonu. Čas je, da sama dvigne telefon in dejavno okrepi podporo Ukrajini,“ je dejal.
Foto: Tiskovna služba predsednika Ruske federacije/Wikimedia