Brez kmeta ni hrane: Množični protest kmetov v Celju
Kmetje so danes zgodaj zjutraj pričeli s protestom pred Direkcijo za vode v Celju. Zbrani kmetje izražajo nasprotovanje državnemu prostorskemu načrtu za zmanjšanje poplavne ogroženosti, ki vključuje gradnjo suhih zadrževalnikov, poroča N1. Kmetijska skupnost trdi, da Slovenija že sedaj razpolaga s premalo kmetijskih površin, ki so ključne za prehransko varnost države. Menijo tudi, da suhi zadrževalniki dodatno ogrožajo te površine.
Žiga Jenšterle, kmet iz Šentjurja, je za N1 povedal, da zahtevajo sestanek z Direkcijo za vode. Komunikacija z občinami, ki so začele projekte suhih zadrževalnikov, pa je po njegovih besedah naravnost katastrofalna. Kmetje, ki so se zbrali iz različnih delov Slovenije, želijo, da se njihov glas sliši in da se njihove zahteve upoštevajo.
Marginalizacija kmeta
Po Jenšterletovih besedah so zadrževalniki, ki so že zgrajeni na območju Celja, onemogočili kmetovanje na teh površinah. Poudaril je, da je bila zemlja zaradi poplav, ki so zadrževalnike zajele petkrat v preteklem letu, poškodovana in neprimerna za gojenje prehrane. Prav tako je izpostavil, da kmetje iz Ljubečna za uničeno zemljo še niso prejeli odškodnin in da ni vprašanje denarja, temveč možnosti za preživetje kmetij, navaja N1.
Boštjan Slemenšek iz Razgorc je izrazil skrb, da postopek odvzemanja zemlje kmetom pomeni njihovo marginalizacijo in uničenje kmetijskih površin. Poudaril je, da bo jutrišnje pogajanje med Kmetijsko gozdarsko zbornico in ministrstvom ključno za nadaljnje ukrepe.
Primer Stanislava Klemenčiča iz Ptuja dodatno ilustrira problematiko, saj bi lahko izgubil sedem hektarjev kvalitetne kmetijske zemlje zaradi načrtovanih suhih zadrževalnikov. Klemenčič izpostavlja, da so pravila za odvzem zemlje neenakopravna in da kmetijska dejavnost na teh območjih postane nemogoča zaradi onesnaženja z kemikalijami po poplavah.
Kaj zahtevajo?
Kmetje iz več delov Slovenije, vključno s Spodnjo Savinjsko dolino, Šentjurjem, Šoštanjem, Slovenj Gradcem in Ptuja, kot navaja N1 zahtevajo ustavitev vseh postopkov, povezanih z izgradnjo suhih zadrževalnikov na navedenih območjih. V skupni izjavi so pozvali k ponovni preučitvi obstoječih načrtov z namenom iskanja alternativnih rešitev, ki bi bile cenejše, manj škodljive za kmetijska zemljišča in ki bi bolje upoštevale interese lokalnih kmetijskih skupnosti.
Kmetje so izrazili željo po srečanju s ključnimi vladnimi predstavniki, vključno s kmetijsko ministrico Matejo Čalušić, ministrom za naravne vire in prostor Jožetom Novakom, kot tudi s predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in predstavniki projektov suhih zadrževalnikov. Cilj sestanka, za katerega zahtevajo, da se zgodi v roku 14 dni, je razpravljati o možnostih za izključitev kmetov iz trenutno načrtovanih postopkov gradnje in iskanje skupnih rešitev, ki bi bile sprejemljive za vse vpletene strani.
Poleg tega kmetje zahtevajo takojšnjo prekinitev procesov hitrih razlastitev, ki prizadenejo lastnike kmetijskih zemljišč in ogrožajo njihovo pravico do lastnine ter možnost nadaljnjega kmetovanja na prizadetih območjih. Ta gibanja kmetov kažejo na njihovo resno zaskrbljenost glede vpliva gradnje suhih zadrževalnikov na njihovo delo in na krajino, v kateri živijo in delajo.
[Vir: N1]
Foto: Zajem zaslona Sobotainfo (fotografija je simbolna)