Boštjan M. Turk: “Danes, 3 leta kasneje, smo njegovi talci. Vsi.”
Boštjan M. Turk: Na prijazno pobudo evropske poslanke Romane Tomc sem se minuli ponedeljek, 7. aprila, udeležil obiska delegacije Evropske ljudske stranke (EPP) v Sloveniji. To sem ocenjeval kot lastni prispevek k evropeizaciji Slovenije. Slednja je bila že konec 80. let opredeljena kot temeljni cilj osamosvojitvenih prizadevanj – vključitev v demokratični, pluralni in pravno urejeni evropski prostor. Govorimo seveda o prostoru, v katerega smo vstopali. Ne glede na to, da je današnja EU izgubila veliko nekdanje moči – to se je zgodilo predvsem zaradi konverzije vrednot (vsiljevanje LGBT, nekontrolirane migracije in potegavščina z zelenim prehodom!) – je Evropa še vedno edina perspektiva. Truditi se moramo, da jo izboljšamo. Mislim, da sam s svojim pisanjem doma in v tujini k temu majceno malenkost tudi prispevam. Ko bi bilo teh “majcenih malenkosti” v Sloveniji in širše le več!
Kot vemo, je delegacija EPP ob pogovorih z različnimi sogovorniki odprla ključna vprašanja o stanju demokracije, svobodi medijev, političnem vmešavanju v institucije, korupciji ter delovanju sodstva in policije. Kljub povabilu številnim predstavnikom oblasti – tudi ministru za notranje zadeve in predsednici parlamenta – se mnogi niso odzvali, kar je bilo pomenljivo že samo po sebi. Rekel bi, da je bil to “detajl”, ki je evropske sogovornike najbolj presenetil. Niso računali nekaj takšnega: v tujini velja protokol, da je politik vselej dosegljiv za vsako vprašanje.
Razmere v Sloveniji
Sam sem sogovornikom iz EPP neposredno predstavil razmere v Sloveniji, zlasti stalne zlorabe pravosodja, o katerih sem govoril s konkretnimi imeni v malverzacije vpletenih. Opozoril sem, da tranzicijsko zakulisje, ki izhaja iz nekdanjega nedemokratičnega sistema, danes obvladuje celotno vertikalo sodne oblasti, predvsem njen vrh. Tudi če posamezni sodniki sodijo pošteno, njihove odločitve višje instance pogosto anulirajo, kar kaže na sistemski problem. Poudaril sem tudi, da sem bil sam žrtev (konkretno pravica do svobode izražanja) v procesih Taufer in Pirjevec. Razkril sem mehanizme pritiska, ki sem jih doživel.
Delegacija EPP je ob vsem slišanem izrazila presenečenje in zaskrbljenost, saj številne informacije presegajo razumevanje ljudi, ki verjamejo v politično odgovornost, delujoče institucije in kaznovanje zlorab. Še je Evrope v Evropi, tudi v EU. V tem smislu obisk skupine ni zaključek, temveč začetek postopka, ki se bo nadaljeval v Evropskem parlamentu, Evropski komisiji in drugih institucijah, ki bdijo nad demokratičnimi standardi v EU. Še enkrat hvala Romani Tomc: občudovanje njeni vztrajnosti in pogumu!
Kako je mogoče?
Delegacija predvsem ni mogla razumeti, kako je mogoče, da se vse to dogaja sredi Evropske unije. Ni bilo časa, predvsem pa protokol tega ni omogočal, da bi stvari zajeli širše in predstavili globalno sliko tega, kar se dogaja pri nas, pač glede na našo nedavno preteklost. Ne glede na to, da sem prepričan, da bo za to še priložnost, se sprašujem, kako bi evropski možje (in žene) šele strmeli, ko bi na primer izvedeli, da imamo v Sloveniji osrednji državni praznik – dan upora proti okupatorju -, ki praznuje dogodek, katerega sploh ni bilo. In da iz njega oz. njegove “retorike” izhaja neverjetno število stvari, začenši s kontinuiteto tistih, ki nam vladajo?
Kako?
Tako, da se pri nas zgodovina ponavlja kot ritual dozdevne resnice, prikazan skozi simbole osvoboditve. Ko namreč razmišljamo o določenih… več na Požareport.
Portal24; Foto: zajem zaslona/Info360/ Ura resnice YT