Borut Pahor ne bo odposlanec za dialog med Beogradom in Prištino
Nekdanji predsednik Borut Pahor je v sporočilu za javnost pojasnil, da se ni odločil za kandidaturo za posebnega odposlanca za dialog med Beogradom in Prištino. Razlogov za to odločitev je več, med njimi pa tudi izvolitev Marte Kos za evropsko komisarko, ki po njegovih besedah ni bila v prid njegovi kandidaturi. Kot je zapisal, položaj odposlanca zahteva popolno osredotočenost, ki je zaradi njegovih trenutnih obveznosti trenutno ne more zagotoviti.
Po poročanju MMC RTV SLO se bo čas za prijavo na razpis Visoke predstavnice EU-ja za zunanjo in varnostno politiko za štiri posebne odposlance EU-ja, med njimi tudi za dialog med Beogradom in Prištino, iztekel danes ob 17. uri. Položaj posebnega odposlanca za dialog ima mandat zgolj za eno leto, kar je po Pahorjevem mnenju zgrešeno. Prav tako naj bi neuradne napovedi nakazovale zmanjšanje proračunskih sredstev in kabineta odposlanca.
Sedem razlogov za umik kandidature
V svojem sporočilu je Pahor navedel sedem točk, ki so pripeljale do njegove odločitve. Poudaril je, da je položaj posebnega odposlanca nezdružljiv s komercialnimi dejavnostmi, zaradi česar je zavrnil možnost prekinitve svojih trenutnih pogodb. Poleg tega je izrazil dvome o pristopu EU-ja k temu položaju, saj naj bi v neuradnih pogovorih izvedel, da iščejo diplomata, ne pa politika. “To je seveda legitimna odločitev, vendar nadaljuje politiko tehničnega dialoga, ki se ni najbolj izkazal,” je zapisal. Ob tem je dodal, da trenutne razmere zahtevajo politično posredovanje, kar je po njegovem mnenju ključnega pomena.
Pahor je v svojih navedbah izpostavil tudi razliko med svojimi osebnimi pogledi na širitev EU-ja in uradno politiko unije. “To sicer za profesionalca na položaju posebnega odposlanca ne bi smela biti ovira, vendar sem lahko ugotovil, da ni razumevanja za moje stališče,” je zapisal. Po njegovem mnenju bi bil čimprejšnji sprejem Črne gore in Albanije za EU prej ovira kot spodbuda.
Geopolitične razmere in vpliv evropske politike
Kot še navaja nekdanji predsednik, so se sogovorniki v Srbiji in na Kosovu bolj zanimali za razplet ameriških kot evropskih volitev, kar kaže na oslabljeno avtoriteto širitvenega procesa v regiji. Pahor je dodal, da je izvolitev Marte Kos za komisarko za širitev prispevala k zmanjšanju možnosti za njegovo imenovanje. “To jemljem s polnim razumevanjem,” je zapisal.
Po poročanju MMC RTV SLO so na zunanjem ministrstvu ocenili, da je Pahor zaradi svoje pretekle vloge in delovanja na Zahodnem Balkanu ustrezen kandidat za zasedbo tega pomembnega položaja. Njegovo delo v zavodu Prijatelji Zahodnega Balkana, ki si prizadeva za vključitev držav regije v EU, dialog in gospodarski razvoj, naj bi mu zagotavljalo prednost pri kandidaturi.
Pahor je v zaključku sporočila izrazil pripravljenost, da nadaljuje delo za vključevanje držav Zahodnega Balkana v EU. “Za to se bom še naprej trudil kot ustanovitelj in direktor zavoda Prijatelji Zahodnega Balkana,” je zapisal in dodal, da se bo po svojih najboljših močeh trudil pomagati, če bodo to ocenili za koristno.
Portal24; Foto: Matjaž Klemenc