Borell: EU dosegla politični dogovor o sankcioniranju izraelskih naseljencev
Po tednih nesoglasij je Evropska unija (EU) končno dosegla politični dogovor o uvedbi sankcij proti izraelskim naseljencem, je sporočil visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, Josep Borrell. Svet za zunanje zadeve EU je ta prelomni dogovor sklenil na srečanju v ponedeljek, kjer je bil poudarek na novi priložnosti za diplomacijo.
V razpravah so bili obravnavani predlogi sankcij proti Hamasu, dosežen pa je bil tudi dogovor o sankcijah proti naseljencem. “To na prejšnjem Svetu za zunanje zadeve ni bilo mogoče. Tokrat je bilo mogoče. Na delovni ravni je bil dosežen trden kompromis in upam, da bo kmalu sledilo popolno sprejetje,” je izjavil Borrel. Poudaril je, da je politični dogovor na mestu, kar predstavlja ključen korak naprej.
Priprave na sankcije so potekale že mesece. Sprva so priprave sicer naletele na odpor nekaterih držav, vključno z Nemčijo, Češko in Avstrijo, ki veljajo za najmočnejše podpornike Izraela znotraj bloka. Vendar pa je opustošenje v Gazi in nenehna poročila o nasilju, ki so ga izraelski državljani zagrešili nad Palestinci, vnesla občutek nujnosti v razprave. Ta občutek nujnosti se je še poglobil, ko so Združene države Amerike, Velika Britanija in Francija nadaljevale s sankcijami proti peščici ekstremnih naseljencev.
Madžarska umaknila nasprotovanje
Pomembna ovira je bila premagana, ko je Madžarska, po navedbah diplomatov, prejšnji teden sporočila svojo odločitev, da umakne svoje nasprotovanje, kar je v ponedeljek vzbudilo upanje za preboj. Vendar pa politični dogovor, preden stopi v veljavo še vedno zahteva končno odobritev s strani veleposlanikov.
Naselja na Zahodnem bregu se po mednarodnem pravu štejejo za nezakonita in predstavljajo pomembno oviro za doseganje trajnega miru v okviru rešitve dveh držav. Sankcije bodo ciljale “določene posameznike, ki so bili identificirani kot odgovorni za nasilna dejanja,” je dejal Borrell. Potrdil je tudi, da bodo omejitve vključevale prepoved potovanja in zamrznitev sredstev na ozemlju EU. “Kaj še lahko storimo? Vedno sankcioniramo posameznike in organizacije na enak način,” je dodal. Borell je pri tem poudaril tudi dosleden pristop EU k sankcijam.
Ko so ga vprašali o imenih naseljencev na črni listi, je Borrell v šali rekel: “Kot bi rekel Don Kihot, nočem se spominjati.”
Odločitev je del previdno načrtovane diplomatske koreografije, ki sovpada z novimi sankcijami proti Hamasu, ki ga blok obravnava kot teroristično organizacijo. Kot odziv na napade 7. oktobra, v katerih je bilo ubitih več kot 1.100 civilistov v Izraelu, je EU vzpostavila poseben režim sankcij proti vsem posameznikom ali subjektom, za katere obstaja sum, da materialno ali finančno podpirajo Hamas in Palestinski islamski džihad (PIJ). Na črno listo je bilo 19. januarja dodanih šest financerjev.
‘Pokopališče na prostem’
Integrirana klasifikacija faze varnosti preskrbe s hrano (IPC) je v ponedeljek objavila poročilo, ki razkriva izjemno težo humanitarne krize v Gazi. Od začetka izraelske ofenzive je bilo ubitih več kot 31.000 ljudi, celotno prebivalstvo Gaze (2,23 milijona) pa se sooča z visoko stopnjo akutne prehranske negotovosti, pri čemer je polovica prebivalstva razvrščena v kategorijo katastrofe. V severnem delu Gaze je lakota opisana kot “neizbežna”.
Poročilo IPC navaja, da vojaški konflikt, pomanjkanje humanitarne pomoči in omejen dostop do zalog hrane, zdravstvene oskrbe, vode in sanitarij poslabšujejo razmere. Eskalacija je povzročila obsežno škodo na infrastrukturi, ki je ključnega pomena za preživetje, pri čemer je poškodovanih ali uničenih okoli 50 odstotkov zgradb poškodovanih ali uničenih. V severnih gubernijah je takšnih več kot 70 odstotkov zgradb.
Josep Borrell, visoki predstavnik EU za zunanjo politiko, je pred srečanjem ministrov za zunanje zadeve podal mračen opis razmer v Gazi, ki jo je opisal kot “največje pokopališče na prostem” in kritiziral kršitve humanitarnega prava. Borrell je napovedal predlog za “razpravo o politični usmeritvi” glede prihodnosti pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom, ki velja od leta 2000. Španija in Irska, ki sta med najbolj kritičnimi do izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, sta pozvala k nujnemu pregledu tega sporazuma.
Med srečanjem vsaj šest članic EU, in sicer Nemčija, Italija, Avstrija, Češka, Bolgarija in Madžarska, nasprotovalo pregledu sporazuma, kot so poročali diplomati za Euronews. Borrell je priznal, da bi bilo organiziranje uradnega pridružitvenega sveta z Izraelom brez “močne podpore” zapleteno, predlagal pa je povabilo izraelskemu ministru za zunanje zadeve, Israelu Katzu, na naslednje srečanje v Bruslju. Povabilo naj bi prejel tudi novi premier palestinskih oblasti, Mohammad Mustafa.
[Vir: Euronews]; Foto: Wikimedia/EU Parlament; Portal24