Predlog zakona o energetski učinkovitosti: Ambiciozen korak ali preveliko breme za gospodarstvo?

[MMC RTV SLO] – Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je predstavilo osnutek novega zakona o učinkoviti rabi energije, ki bo v javni obravnavi do 4. novembra 2024. Cilj zakona je izboljšanje energetske učinkovitosti v stavbah, podjetjih in sistemih daljinskega ogrevanja ter doseganje pomembnih prihrankov energije. Ta zakon je del prizadevanj Slovenije za prenos evropskih direktiv o energetski učinkovitosti v nacionalno zakonodajo.

Glavni cilj osnutka zakona je zagotoviti, da Slovenija izboljša svojo energetsko in snovno učinkovitost v vseh sektorjih. Do leta 2030 je predvideno, da letna končna raba energije ne bo presegla 50,2 TWh, kar je zmanjšanje glede na trenutne podatke, ki kažejo, da je v letu 2022 znašala približno 52,2 TWh.

Zakon uvaja koncept “energetska učinkovitost na prvem mestu,” kar pomeni, da bodo pri vseh večjih naložbah (nad 100 milijonov evrov, oziroma 175 milijonov evrov pri prometni infrastrukturi) najprej preučene rešitve, ki vključujejo ukrepe energetske učinkovitosti.

Prenova stavb in zmanjšanje porabe energije v javnem sektorju

Osnutek zakona predvideva, da se bo delež energetsko prenovljenih stavb v javnem sektorju povečal. Letno naj bi se prenovile tri odstotke skupne neto tlorisne površine stavb, medtem ko naj bi se končna raba energije vseh javnih subjektov zmanjšala za najmanj 1,9 odstotka letno. Uvedeno bo tudi prehodno obdobje za manjše občine, da se prilagodijo novim zahtevam.

Dobavitelji elektrike, toplote in plina bodo morali doseči večje prihranke energije pri končnih uporabnikih. Do leta 2025 bodo morali prihraniti 1,3 odstotka letne porabe končne energije, do leta 2030 pa kar 1,9 odstotka. Dobavitelji bodo lahko svoje obveznosti še vedno izpolnjevali s finančnimi prispevki Eko skladu, če ne bodo dosegli zahtevanih prihrankov.

Energetski pregledi in obveznosti za velika podjetja

Zakon prinaša nove zahteve tudi za velika podjetja, ki bodo morala vzpostaviti sisteme upravljanja energije ali opraviti redne energetske preglede. Podjetja z letno porabo več kot 85 terajoulov bodo morala vzpostaviti takšen sistem do leta 2027, medtem ko bodo ostala podjetja morala opraviti energetske preglede do leta 2026.

Posebne zahteve bodo uvedene za podatkovne centre, ki bodo morali postopno preiti na uporabo obnovljivih virov energije. Od leta 2026 bodo morali vsaj 25 odstotkov svoje energije pridobiti iz obnovljivih virov, do leta 2030 pa bodo morali v celoti preiti na obnovljivo energijo.

Zakon določa tudi, da bodo vse nove stavbe, zgrajene po letu 2028, brezemisijske, kar bo prispevalo k zmanjšanju ogljičnega odtisa Slovenije.

Dodatne zahteve bodo uvedene tudi za polnilne postaje za električna vozila pri novih nestanovanjskih stavbah in večjih prenovah. Polnilna mesta bodo potrebna pri stavbah z več kot pet parkirnimi mesti, obenem pa bo treba zagotoviti električno infrastrukturo za prihodnje polnilnice.

Vpliv na gospodarstvo

Zakon o učinkoviti rabi energije bi lahko predstavljal breme za gospodarstvo iz več razlogov, predvsem zaradi dodatnih finančnih in administrativnih obveznosti, ki jih predvideva za podjetja in občine. Tukaj je nekaj ključnih vidikov, ki bi lahko vplivali na gospodarstvo:

1. Visoki stroški naložb v energetsko učinkovitost

Zakon predvideva, da morajo podjetja in občine izvesti drage ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti, kot so prenove stavb, namestitev naprednih energetskih sistemov ali prehod na obnovljive vire energije. Ti ukrepi lahko zahtevajo velika začetna vlaganja, kar bi lahko finančno obremenilo manjša podjetja in občine, zlasti tiste, ki že delujejo z omejenimi proračuni.

2. Obvezni energetski pregledi in sistemi upravljanja energije

Velike družbe bodo morale opravljati redne energetske preglede in vzpostaviti sisteme upravljanja energije. Čeprav ti ukrepi dolgoročno prinašajo prihranke, lahko predstavljajo kratkoročne stroške zaradi angažiranja strokovnjakov, analiz porabe energije in vzpostavitve novih postopkov za spremljanje in zmanjševanje porabe. To je lahko še posebej obremenjujoče za podjetja, ki niso pripravljena na takšne spremembe.

3. Zahteve za dobavitelje energije

Dobavitelji elektrike, plina in toplote bodo morali doseči višje cilje glede prihrankov energije pri končnih uporabnikih. To bi lahko povečalo njihove operativne stroške, saj bodo morali vlagati v bolj učinkovite tehnologije, ki jih bodo bodisi sami financirali bodisi prenesli na končne uporabnike v obliki višjih cen energentov. Višje cene energije pa lahko neposredno vplivajo na gospodarstvo, zlasti na energetsko intenzivna podjetja.

4. Obveznosti za javni sektor

Občine in javne ustanove bodo morale vsako leto zmanjševati porabo energije in prenavljati stavbe, kar bi lahko zahtevalo dodatne finančne vire. Manjše občine, ki že zdaj težko zagotavljajo sredstva za vzdrževanje infrastrukture, bi se lahko znašle v še večjih finančnih težavah. Čeprav so za manjše občine predvideni daljši roki, bi obveznosti še vedno predstavljale finančno breme.

5. Uvedba brezemisijskih stavb in infrastrukture za električna vozila

Zakon predvideva, da bodo vse nove stavbe od leta 2028 brezemisijske, kar pomeni višje gradbene standarde in dražje gradnje. Poleg tega bo potrebno zagotoviti polnilna mesta za električna vozila pri novih nestanovanjskih stavbah, kar bo povečalo stroške za gradbena podjetja in investitorje. Ti stroški bi se lahko prenesli na končne uporabnike ali pa povzročili manjši interes za nove naložbe v gradbeništvo.

6. Nove obveznosti za podatkovne centre

Zahteva, da podatkovni centri postopno preidejo na uporabo obnovljivih virov energije, bi lahko povzročila višje operativne stroške za tehnološka podjetja. Čeprav bo to prispevalo k zmanjšanju ogljičnega odtisa, bodo podjetja, ki ne bodo mogla izpolniti teh zahtev, soočena z visokimi stroški prehoda ali sankcijami.

7. Potencialni vpliv na konkurenčnost

Dodatne zahteve za podjetja in višji stroški energije bi lahko vplivali na konkurenčnost slovenskega gospodarstva v primerjavi z državami, ki morda ne bodo uvedle tako strogih ukrepov. To bi lahko povzročilo težave pri privabljanju tujih investicij ali celo preseljevanju podjetij v okolja z manj strogimi okoljskimi in energetskimi standardi.

Čeprav zakon dolgoročno spodbuja trajnostni razvoj in energetsko učinkovitost, kratkoročni učinki, kot so visoki začetni stroški in dodatne obveznosti, lahko predstavljajo izzive za gospodarstvo, predvsem za manjša podjetja in občine z omejenimi sredstvi.

Portal24; Foto: Pexels