Biden: Izrael in Hamas sta dosegla dogovor o prekinitvi ognja

Izraelsko-palestinski konflikt, ki je trajal 15 mesecev, naj bi se kmalu končal, saj so ključni posredniki, vključno z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, napovedali prelomni dogovor o prekinitvi ognja med Hamasom in Izraelom. Bidnova administracija je dogovor potrdila. Izraelska vlada pa medtem še ni dala dokončne odobritve, poroča Euronews.

Po besedah ameriškega predsednika Joeja Bidna dogovor predvideva popolno prekinitev ognja, izpustitev izraelskih talcev, ki jih je zadržal Hamas, ter izpustitev palestinskih zapornikov iz izraelskih zaporov. Katarski premier šejk Mohamed bin Abdulrahman Al Thani je dodal, da bo dogovor začel veljati 19. januarja. Izvajanje dogovora pa bodo spremljali Katar, ZDA in Egipt. Prva faza dogovora vključuje izpustitev 33 izraelskih talcev in umik izraelskih enot z naseljenih območij Gaze. Prav tako bo dostavljena humanitarna pomoč območju, ki je bilo prizadeto v uničujočem konfliktu.

Faze dogovora in pogajanja

Dogovor je zasnovan v treh fazah. V prvi fazi se izraelski talci vrnejo domov, izraelske enote pa se umaknejo iz naseljenih območij v Gazi. Druga faza vključuje nadaljnja pogajanja za trajni mir in vrnitev preostalih talcev. Zadnja faza predvideva popolno obnovo Gaze ter vrnitev posmrtnih ostankov talcev njihovim družinam. Ameriški predsednik je poudaril, da bodo v primeru dolgotrajnih pogajanj ohranjali prekinitev ognja.

Osnutek dogovora, ki naj bi ga predlagal Biden maja lani, vključuje pogoje za umik izraelskih sil z določenih območij Gaze in postopno izmenjavo talcev. Prvih devet izraelskih talcev, ki bodo izpuščeni, naj bi bili tisti z najtežjimi poškodbami, v zameno pa bo izpuščenih 110 palestinskih zapornikov.

Izraelski odziv in izzivi

Kljub optimizmu ključnih posrednikov izraelski premier Benjamin Netanjahu še ni potrdil dogovora. Iz njegovega urada so sporočili, da ostaja več ključnih vprašanj nerešenih, vendar upajo na dokončanje dogovora v naslednjih urah. Netanjahu se sooča z nasprotovanjem znotraj svojega kabineta, predvsem ministra za nacionalno varnost Itamirja Ben-Gvira, ki je zagrozil z odstopom zaradi predlaganega dogovora.

V sredo zvečer je izraelski predsednik Isaac Herzog pozval vlado k potrditvi dogovora, medtem ko je izraelska vojska na družbenih omrežjih objavila priprave za vrnitev talcev, kar je nakazovalo na predvideno izvajanje dogovora.

Reakcije v regiji in mednarodna podpora

Novica o dogovoru je v Gazi sprožila množične proslave, kjer so Palestinci na ulicah slavili konec nasilja. Mahmoud Wadi iz osrednje Gaze je dejal, da je občutek ob novici neopisljiv, saj prebivalci regije že dolgo prenašajo uničujoče posledice konflikta.

Dogovor so pozdravile tudi humanitarne organizacije, vključno z norveškim svetom za begunce, ki je dogovor označil kot ključen korak k trajnemu miru in obnovi človekovih pravic na območju. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in nemški kancler Olaf Scholz, so dogovor pozdravili. Poudarili pa so tudi potrebo po njegovi natančni izvedbi.

Dogovor je rezultat dolgotrajnih in pogosto krhkih pogajanj, pri katerih so pomembno vlogo odigrali Katar, ZDA in Egipt. Analitiki menijo, da je na proces vplivala tudi bližajoča se inavguracija novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Bidnova administracija je poudarila, da so preboj omogočile spremembe v regiji, vključno z oslabitvijo Hamasa in Hezbolaha.

Trump je hitro prevzel zasluge za dogovor in na družbenih omrežjih zapisal, da je njegov pritisk na Izrael prispeval k sporazumu. Bidnova administracija je to zavrnila in poudarila, da so pogajanja temeljila na skupinskih prizadevanjih za trajno rešitev konflikta.

Portal24;

Foto: Wikimedia/enote tiskovnega predstavnika IDF/fotografija je simbolna